Archive for november, 2010

Odprta koda podjetjem ponuja priložnosti za tehnološki preboj, nove inovativne izdelke in storitve, ki lahko uveljavijo slovensko IT-industrijo – Finance IKT Informator, 22.11.2010

Odprtokodne rešitve so tudi v najzahtevnejših podjetniških okoljih

Po aktualnih trendih sodeč, je odprta koda prihodnost informacijske družbe. Ponuja obilo prednosti, predvsem pa priložnosti, saj ljudem omogoča dostop do informacijskih tehnologij ter sodelovanje in uspeh v informacijski družbi. O njeni uporabi in vlogi v slovenski družbi smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Agenda Andrejem Kositrom.

Katere so največje prednosti odprtokodnih rešitev?

Odprtokodna programska oprema, znana tudi pod kratico OKPO, je predvsem prosto dostopna vsem uporabnikom, brez plačila licenc. Neomejeno jo lahko uporabljamo tako doma, pri študiju, kakor tudi v podjetjih, torej za popolnoma komercialne namene. Ker jo razvijajo razvojne skupine na internetu, je vodilo pri razvoju funkcionalnost in želje uporabnikov, ne pa diktat marketinških oddelkov multinacionalk. Njen razvoj je javen, zato je mnogo bolj preizkušena, možnosti za vdelavo škodljive kode skorajda ni. Odpravljanje napak je tako rekoč hipno v primerjavi s čakanjem na popravke komercialnih rešitev.

Komercialni ponudniki nizke stroške lastništva odprtokodnih rešitev pogosto utemeljujejo s slabšimi pogoji podpore in vzdrževanja programske opreme. Koliko je resnice na tem?

Resnica je ravno nasprotna! V zadnjih letih se je tudi za komercialno uporabo v podjetjih razvilo precej ponudbe storitev svetovanja, pomoči in podpore, ki je enako kakovostna ali celo boljša kot podpora komercialnih ponudnikov. Navdušen uporabnik pa bo na spletnih straneh in internetnih forumih našel obilico navodil ter izkušenj drugih uporabnikov. Na želje po dodatnih funkcionalnostih ali na poročila o programskih hroščih se pogosto in z veseljem odzivajo tudi vodje razvoja.

Na katerih področjih ima odprta koda še veliko prostora za napredek, kaj bi najprej izboljšali?

Promocija, razširjanje in izobraževanje med končnimi uporabniki imajo veliko prostora za izboljšave. Odprtokodniki so dobri pri načrtovanju, sodelovanju ter razvoju in podpori. Na prej omenjenih področjih pa trčijo ob marketinške oddelke nadnacionalk, kjer marketinški stroj dobesedno melje za ustvarjanje dobička in tukaj je odprta koda žal v zaostanku.

Kljub dejstvu, da so odprtokodne rešitve cenovno zelo ugodne, pa se le počasi uveljavljajo na namizjih domačih uporabnikov, ene najbolj logičnih ciljnih skupin, kjer sicer močno prednjačijo rešitve komercialnih ponudnikov. Kako si razlagate ta pojav?

Žal je na domačih namizjih še vedno nameščene veliko nelegalne komercialne programske opreme, ki je za uporabnike zastonj, saj jo ukradejo. Sploh se ne zavedajo, da bi za licence morali odšteti tisoč evrov ali več. V tistem trenutku, ko bi jo morali plačati po tržni ceni, bi se zelo hitro začeli odločati za pisarniški paket OpenOffice.org, brskalnik Firefox pa tudi operacijski sistem Linux, denimo distribucijo Ubuntu, saj je takšna oprema legalna, varnejša in dostikrat prijaznejša do uporabnika.

Drugi vzrok pa je odnos do informacijske tehnologije, predvsem pri srednji in starejši generaciji, ki se ni rodila z računalnikom in mobilcem v zibki. Generacija ljudi, ki danes štejejo prek 40 let, se je precej trudila, da je osvojila osebni računalnik ter internet, zato se vsake spremembe boji in jo kljub prednostim podzavestno odklanja.

Kako je s sprejemanjem in uporabo odprtokodnih rešitev v poslovnih okoljih? Večina poslovnih programskih rešitev namreč temelji na licenčnih modelih …

Realnost je heterogena. Tako danes skorajda ni več slovenskega podjetja, ki ne bi vsaj v enem segmentu uporabljalo odprtokodne rešitve. Popolnoma licenčnih okolij v podjetij skorajda ni več, seveda pa je tudi popolnoma odprtokodno podjetje iluzija. Če govorimo o poslovnih programskih rešitvah za upravljanje podjetij (ERP – računovodstvo, finance, nabava …) to drži, čeprav se pojavljajo tudi tovrstne kakovostne rešitve OKPO.

Vsaj po lastnih izkušnjah pa lahko trdim, da je OKPO precej razširjena v slovenskih podjetjih. Velika večina uporablja OKPO vsaj v enem segmentu. Spletni, poštni in datotečni strežniki, požarne pregrade so področja, kjer OKPO ponuja enako ali več kot licenčne rešitve in mnoga slovenska podjetja to s pridom izkoriščajo za povečevanje zanesljivosti ter nižanje stroškov informatike.

Podjetij danes ne zanima več konkretna programska oprema, ampak rešitev, ki ustreza njihovim zahtevam, pričakovanjem in ne preluknja proračuna za IT. Res pa je ta korak bistveno lažji, če jim pri prehodu pomaga zanesljiv in usposobljen ponudnik/partner.

Kako ocenjujete stanje odprtokodnih resitev pri nas – tako z vidika števila (deleža) uporabnikov in ponudnikov?

Zanimivo je, da se delež končnih uporabnikov v zadnjih letih bliskovito veča in to predvsem na račun tistih, ki uporabljajo računalnik kot orodje (torej ne zgolj navdušencev). Uporabniki, ki do včeraj niso poznali pojma odprta koda, ga tudi danes še niso popolnoma osvojili. Ugotovili pa so, da je Openoffice.org boljši pisarniški paket, Firefox varnejši brskalnik in tudi Ubuntu se jim ne zdi nič manj prijazen, kot kak drag namizni operacijski sistem. Slovenija je ena prvih držav, kjer uporabniki Firefoxa predstavljajo absolutno večino.

Kot sem že omenil, slovenska podjetja se vedno bolj ozirajo po delujočih in varnih rešitvah, ki bolje zadovoljujejo njihove želje ter potrebe in s pridom izkoriščajo OKPO. Z vedno bolj kakovostno ponudbo storitev se ta trend še pospešuje. V našem podjetju še nismo srečali primera, da bi podjetje po prehodu na OKPO rešitev kasneje obžalovalo svojo odločitev in se vrnilo na licenčno. Še več, če prvotne odločitve temeljijo na krepko nižji ceni, pa podjetja po letu ali dveh uporabe na prvo mesto postavljajo zanesljivost, varnost, kakovostne storitve in bistveno večjo neodvisnost pri uporabi in nadgradnjah.

V podjetju Agenda smo osredotočeni na celovito paleto odprtokodnih rešitev. Zato se trudimo, da ponudimo znanje, izkušnje in partnerski odnos za učinkovito načrtovanje in uporabo odprtokodne programske opreme v poslovnih okoljih. Tudi druga podjetja so v zadnjih letih odkrila to nišo in ponujajo podporo za posamezne rešitve.

Kakšno pa je stanje na področju razvoja odprtokodnih rešitev s Sloveniji, imamo ustrezne razvijalce?

Slovenska razvojna skupnost je zelo dejavna, čeprav gre večinoma za manjše skupine prostovoljcev. Žal se morajo slovenski odprtokodniki precej posvečati lokalizaciji in prevajanju rešitev, v kar je bilo vloženo veliko truda in dela. Njim se lahko zahvalimo, da imamo danes na voljo celovito slovensko namizje, od operacijskega sistema, pisarniškega paketa, orodij za splet, elektronsko pošto, urejanje digitalnih vsebin, slik, filmov, itd.

Ne gre pa zgolj za programsko opremo. Slovenska Wikipedija je lep primer odprtega vira znanja, ki je prosto na voljo, predstavlja model združevanja moči in nadgrajevanja znanja v novem stoletju. Desetine prostovoljcev vnaša nova in nova gesla v enciklopedijo, ki prekaša vse plačljive vire in predstavlja standard znanja.

Na odprto kodo se pogosto gleda kot na »alternativo«. Je to pravilen/ustrezen pogled ali bi jo vi predstavljali drugače?
Na prvi pogled morda odprta koda predstavlja alternativo, a predvsem tistim, ki ne spremljajo zelo natančno razvoja informacijskih tehnologij v zadnjih letih. Informacijski industriji je namreč jasno, da je odprta koda prihodnost informatike. Odprta koda ni alternativa različnim licenčnim rešitvam, temveč prinaša drugačno paradigmo. Programska oprema je na voljo brezplačno, razvija se javno, širi se lahko neomejeno, razvoj diktirajo uporabniki. Namesto podrejenega in jasno začrtanega odnosa med uporabnikom (plačnikom ali kriminalcem, če ne plača licenc) in bogato multinacionalko, imamo enakopraven odnos med razvijalci, preizkuševalci, uporabniki in ponudniki storitev, katerih vloge se prepletajo.

Kako vidite vlogo države in njen odnos do odprtokodnih rešitev?

Žal slovenska država, za razliko do večine evropskih, še vedno popolnoma ne razume oziroma noče razumeti svoje odgovornosti. Čeprav načelno podpira OKPO, pa v praksi mnogokrat ravna nasprotno. Tako na primer Ministrstvo za šolstvo RS potihoma ravno v teh dneh ponovno podpisuje pogodbo, t. i. Enterprise Agreement z Microsoftom za naslednja tri leta. Nekaj milijonov evrov davkoplačevalskega denarja bo popolnoma nepotrebno, celo škodljivo, odromalo na račune Microsofta v ZDA. Slovenski proračun od tega ne bo dobil niti evra davka, slovenski informatiki bodo brez dela, ostali pa nam bodo rodovi bodočih plačnikov na račune Billa Gatesa, ki bodo v svoji prvi službi zahtevali Word in Excel.

Te priložnosti smo v preteklih letih dopovedovali tudi predstavnikom države, še posebej šolskim oblastem, od katerih je odvisna informacijska pismenost prihodnjih rodov, kakšna orodja bodo znali ali morali uporabljati. Ali bo digitalni domorodec »navajen« na licenčno programsko opremo in bo ostal zvest plačnik do konca življenja? Mlad človek na začetku delovne poti, ki bo znal uporabljati odprtokodne rešitve, bo tudi precej cenejši in konkurenčnejši delojemalec. Ni nobenega utemeljenega razloga za uporabo licenčnih rešitev v šolstvu, nasprotno, celo pomagamo vzgajati »odvisnike« od licenčnih rešitev in bodoče kupce. Žal zaradi takšnih ali drugačnih razlogov slovenski uradniki očitno še naprej služijo tujim nadnacionalkam.

No Comments

Uvajanje odprte kode na namizja v javni upravi Republike Slovenije

Odprta koda na namizju predstavlja resno, kakovostno, inovativno in tehnološko napredno "alternativo" lastniškim rešitvam. V navednicah zato, ker predvsem v okolju EU to ni več alternativa, temveč kar uveljavljen trend. Očitno vse prednosti prihajajo vedno bolj do izraza tudi v slovenski JU in počasi premagujejo marketinški stroj komercialnih ponudnikov in odpor do sprememb.

Kakšna so razmišljanja Ministrstva za javno upravo RS o uporabi odprte kode na namizjih, poslušajte na Valu202, v intervjuju s Tomažem Zverom sekretarjem na MJU.

Več (od 5 minute dalje)  http://tvslo.si/predvajaj/med-poslovnimi-krivuljami/ava2.87273902/

No Comments

Nemški odprto kodni kompetenčni center pomaga vladi pri uvajanju odprte kode!

Nemški odprto kodni kompetenčni center (Competence Centre for Open Source Software) – Ccoss), ki je del zveznega urada za informacijsko tehnologijo, pomaga nemški vladi pri uvajanju odprto kodnih rešitev. Spletno stran Ccoss, ki je bila poleti prenovljena,  so predstavili na Linu xTag konferenci v Berlinu v začetku junija.

Spletna stran služi kot stičišče za izmenjavo znanja in informacij o uporabi v javni in državni upravi. Storitve svetovanja so na voljo le državnim organom, spletne informacije pa so na voljo vsem zainteresiranim brez omejitev.

No Comments

Odprto kodni Android obvladuje trg

Operacijski sistem za mobilne naprave Android, ki je osnovan na Linuxu ima na pametnih mobilnih napravah v Ameriki že 44% tržni delež. S tem pa je hkrati zavzel tudi četrtino celotnega trga mobilnih naprav.
Odprto kodni operacijski sistem za mobilne naprave je s tem pustil za sabo vse zaprto kodne tekmece, od Applovega Iphonea, Blackberrijev in Windows Mobile.
Več o tem si lahko preberete pri the Inquirer

,

No Comments

Google toži Združene Države zaradi prirejanja razpisov v korist Microsofta.

Zanimiva novica, Google toži Združene Države — konkretno "Department of the Interior", ker NISO pretehtali vseh možnih rešitev (vključujoč Google Apps) pri pripravi zahtev za ponudbo (Request for Quotation (RFQ)) za sporočilno rešitev za svoje potrebe. DOI je kot eno izmed izločilnih zahtev navedel, da mora biti rešitev del Microsoft Business Productivity Online Suite. Več …

No Comments