Arhiv februar, 2010

Jedro Linuxa vredno 1 milijardo US dolarjev!

Znanstveniki Univerze Oviedo (Španija) ocenjujejo, da vrednost razvojnega dela vloženega v jedro Linuxa, presega 1 milijardo US dolarjev.

Jess Garca-Garca in Isabel Alonso de Magdaleno sta pri oceni uporabila algoritme modela COCOMO 81, ter povprečne cene dela, ki se običajno uporabljajo tudi za oceno stroškov razvoja komercialne programske opreme.

Po ocenah študije, bi bilo za ponoven razvoj podobnega operacijskega sistema potrebno delo 1000 programskih inženirjev v trajanju 14 let, ob upoštvanju povprečnih stroškvo plače 31.000$. Stroški razvoja Linux jedra so izrazito narasli v zadnjih letih. Od 100 milijonov US$ leta 2005 do 225 milijonov US$ v letu 2008. To odraža tako vedno večjo kompleksnost Linux operacijskega sistema, kakor tudi naraščanje stroškvo razvoja v evropskem prostoru. Več …

No Comments

Vložena Pobuda za revizijo in preučitev suma konflikta interesov in korupcije pri postopkih naročanja programske opreme Microsoft za potrebe Državne uprave

Pobudnik "Kranjski Tux" je danes (19.2.2010) na Računsko sodišče RS in Komisijo za preprečevanje Korupcije RS vložil pobudi za revizijo skladnosti postopkov z ZJN ter preučitev suma konflikta interesov in suma korupcije pri postopkih naročanje pisarniške programske opreme za potrebe državnih organov RS v obdobju 2003 – 2010.

Pobuda za revizijo skladnosti postopkov naročanje pisarniške programske opreme za potrebe državnih organov RS v obdobju 2003 –   2010 z Zakonom o Javnem naročanju

Naziv revidiranca:
Ministrstvo za Javno Upravo RS

Predmet revizije:

  • naročanje blaga, materiala in storitev – Pisarniška programska oprema za potrebe DU
  • pravilnost in smotrnost odločitev – ocena primernosti rešitev in izbira postopka naročanja

Obdobje:
Ocene, izhodišča, pogajanja, postopki in pogodbe v obdobju 2002 – 2010

Akt, ki ga velja revidirati:

  • Poročilo (interno?) in utemeljitev odločitve o ustreznosti neposrednih in tajnih pogajanj za sklenitev pogodbe EA s podjetjem Microsoft Slovenija.
  • Pogodba „Enterprise Agreement“ s podjetjem Microsoft Slovenija(oktober 2009)

Splošni cilji revizije:

  • ugotoviti smotrnost poslovanja, javnih naročil na področju naročanja Pisarniške programske opreme za potrebe DU (gospodarnost, učinkovitost, uspešnost)
  • ugotoviti ustreznost k rezultatom usmerjenega upravljanja na področju naročanja Pisarniške programske opreme za potrebe DU

Ocenjena vrednost pogodb oz. nepravilnosti:

€60 mio

Opozorila na nepravilnosti:

Naročnik po našem mnenju krši Zakon o javnih naročilih (ZJN, temeljna načela):

  • načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN)
  • načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN)
  • načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN)

Zakon o preprečevanju korupcije ter druge predpise o konfliktu interesov

Utemeljitev predloga:

Kratek povzetek stanja

V obdobju 2003 – 2010 je naročanje pisarniške programske opreme (v tem dokumentu to vključuje operacijski sistem za namizni računalnik in pisarniško zbirko) za potrebe državnih organov RS, potekalo po različnih korakih in na različne načine.

V splošnem pa lahko prepoznamo sledeče značilnosti:

  • naročnik dosledno upošteva predpostavko, da je na voljo le en dobavitelj izdelkov in storitev iz tega področja – Microsoft Slovenija s svojima družinama izdelkov Microsoft Windows in Microsoft Office. Čeprav temu ni tako, saj so na voljo tudi drugi komercialni, še posebej pa odprto kodni, brezplačni izdelki, ki jih vedno več uporabljajo tudi državne in javne uprave drugih EU članic. Naročnik ni preveril obstoja morebitnih drugih konkurenčnih ponudnikov, z javnim pozivom / razpisom zainteresiranim.
  • pravni okvir naročanja različnih DO temelji na t.i. Enterprise Agreement, krovni pogodbi med RS (MJU) in Microsoft Slovenija, ki se praviloma podpiše vsake tri leta (2003, 2006, 2009). MS EA določa okvirne količinske in cenovne pogoje. Dejanski nakup pa DO opravijo z neposrednimi naročili izbranemu ponudniku, oz. ustreznemu partnerskemu podjetju Microsofta. Ocenjena vrednost letnih licenčnin Microsoft za potrebe DO cca. €20mio, oz. €60mio v obdobju trajanja pogodbe.
  • obstoj in vsebina pogajanj o MS EA in postopek ter vsebina pogajanj so tajni, ter javnost praviloma ni obveščena o poteku, vsebini pogodb in rezultatih. MJU tudi na zahtevo medijev in Informacijskega Pooblaščenca ne razkriva vsebine pogodb EA, količin in cen.
  • pri postopkih priprave „strokovnih“ izhodišč in mnenj, ki so osnova za odločitev o neposrednih pogajanjih in izbor konkretnega ponudnika, obstaja utemeljen sum o konfliktu interesov zadolženih uradnikov.
  • Strokovna izhodišča in mnenja, ki so podlaga za nadaljnje odločitve, pripravljajo uradniki v katerih strokovnost je moč upravičeno dvomiti.
  • Prav tako obstaja sum konflikta interesov. Isti uradnik(i) vodijo in sodelujejo pri (tajnih) pogajanjih s ponudnikom Microsoft, pripravljajo študije o upravičenosti uporabe Microsoft orodij, ter na drugi strani vodijo aktivnosti, ki bi morale vzpodbujati uporabo in uvajanje konkurenčnih rešitev Odprte Kode:
    • vodijo Komisijo za Odprto Kodo na MJU,
    • sodelujejo v EU programih IDABC katerih naloga je vzpodbujanje uporabe alternativnih rešitev
    • sodelujejo v medresorski Delovni skupini za odprto kodo v Javni Upravi
  • kljub temu, da se po svetu, še posebej pa v EU mnoge države odločajo za postopno evaluacijo in prehod na druge rešitve pisarniške programske opreme, predvsem na odprto kodne rešitve, se v RS ta praksa ne spremeni. Narejeni niso niti osnovni operativni koraki, čeprav gre za daljši proces, ki zahteva čas.
  • deklarativno se Naročnik zavzema za oceno drugih alternativ in rešitev, sodeluje v programih EU ter vzpodbuja domače iniciative, dejansko pa ohranja nespremenjen način operativnega naročanja
  • v telesih EU (programih IDABC, OSOR), kjer potekajo aktivnosti za vzpodbujanje držav k prehodu na cenejše in odprto kodne rešitve, sodelujejo isti uradniki, ki zadnjih 9 let skrbijo tudi za pogajanja in podpise pogodb z sedanjim ponudnikom Microsoft Slovenija
  • odločitev o smotrnosti neposrednih pogajanj in podpisa MS EA se občasno (na pritisk javnosti) utemelji s študijami in analizami, ki jim del strokovne javnosti ugovarja. Dvom o utemeljenosti potrjujejo tudi drugačni rezultati analiz drugih držav članic EU s podobno strukturo in informacijskimi potrebami DU.

Predlog za urgentno obravnavo

Na podlagi sklenjeno pogodbe MS EA (oktober 2009), so v teku pogajanja med izbranim ponudnikom in različnimi DO ter naročila za sklenitev licenčnih pogodb za obdobje 2010 – 2012. Zato smatramo, da je potrebna urgentna obravnava pobude. V slučaju, da gre za dejansko ugotovljene kršitve, lahko pravočasna Odločba RS RS prepreči povzročanje nadaljnje škode.

Kranjski Tux

Poslano v vednost:

  • medijem (STA, Delo, Dnevnik, Večer, Finance, Mladina, RTVSlo)
  • medijem s področja ITK (Monitor, MojMikro, Računalniške Novice, SloTech)
  • Centru odprte kode Slovenije

, ,

15 komentarjev

OpenOffice.org 3.2 otvarja sezono 2010 na trgu pisarniških paketov

OpenOffice.org objavlja novo izdajo svojega brezplačnega, za uporabo enostavnega pisarniškega paketa

München, Nemčija (PRWEB), 11. februar 2010 – Na začetku leta, v katerem bo praznovala svojo desetletnico, in s skupno več kot tristo milijoni zabeleženih prenosov je danes ekipa OpenOffice.org objavila izdajo najnovejše različice svojega pisarniškega paketa. OpenOffice.org 3.2 deluje hitreje, ponuja nove in izboljšane funkcije, ponuja boljšo združljivost z drugimi pisarniškimi paketi in programi ter odpravlja hrošče in potencialne varnostne ranljivosti.

OpenOffice.org 3 je vodilni svetovni brezplačen pisarniški programski paket. Osnovne komponente, ki vključujejo urejevalnik besedil, preglednic, predstavitev, risb, formul in zbirk podatkov, lahko enostavno dopolnimo z razširitvami, ki jih je mogoče prenesti iz skladišča razširitev OpenOffice.org. V komaj enem letu od prve izdaje je OpenOffice.org 3 zabeležila več kot sto milijonov prenosov zgolj z osrednjega spletnega mesta za prenose, številka pa se še naprej povečuje. Uporabniki segajo od posameznikov z enim računalnikom do korporacij in vladnih služb z več kot deset tisoč uporabniki.

Med novostmi OpenOffice.org 3.2 so:

  • hitrejši zagonski časi;
  • izboljšana združljivost z odprtim standardom (ODF) in lastniškimi vrstami datotek;
  • izboljšave vseh komponent, še posebej urejevalnika preglednic Calc, z več kot ducatom novih ali oplemenitenih funkcionalnosti;
  • modul Chart (ki je na voljo povsod v paketu OpenOffice.org) je doživel preobrazbo s stališča uporabnosti, ponuja pa tudi nove vrste grafikonov.

Florian Effenberger, vodja projekta trženja OpenOffice.org, razlaga: »Nekateri so trenutno ujeti v druga orodja za osebno produktivnost – morebiti zaradi IT-usmeritve podjetja ali pa zaradi pogodbenih obveznosti do druge podedovane programske opreme. Za vse druge želimo, da bi OpenOffice.org v letu 2010 postal njihova prva izbira med pisarniškimi paketi – 3.2 nas popelje še bližje temu cilju.«

Slovenska ekipa je uspešno izvedla preizkuse s slovenskimi različicami paketa za različne operacijske sisteme. Tako bo slovenski OpenOffice.org 3.2 dostopen z vseh strežnikov OpenOffice.org kot uradna izdaja.

Vse uporabnike spodbujamo, da nadgradijo paket v novo izdajo. Vsi, ki še uporabljate OpenOffice.org 2, upoštevajte, da je bila ta različica razglašena za opuščeno decembra 2009, brez nadaljnjih varnostnih obližev ali popravkov hroščev, ki bi jih izdala skupnost. Podjetniška podpora z daljšimi življenjskimi cikli je morda na voljo pri distributerjih ali komercialnih ponudnikih, kot je Oracle, glavni sponzor projekta. Podrobnosti si v angleškem jeziku preberite tukaj.

Obširen vodnik po novostih je na voljo tukaj. Varnostni bilten s podrobnostmi o odpravljenih potencialnih ranljivostih bo v angleškem jeziku objavljen dan po tem obvestilu tukaj.

Prenesite OpenOffice.org brezplačno

Medijsko gradivo za OpenOffice.org v angleškem jeziku

Zakaj OpenOffice.org? – v angleškem jeziku

O OpenOffice.org

Skupnost OpenOffice.org je mednarodna skupina prostovoljcev in sponzoriranih sodelavcev, ki razvijajo, prevajajo, podpirajo in propagirajo vodilni odprtokodni pisarniški paket OpenOffice.org®. Zahvaljujoč njihovim naporom lahko programsko opremo OpenOffice.org prenesete in uporabljate povsem brezplačno in za vse namene, zasebne ali komercialne. Podpornike spodbujamo, da se pridružijo skupnosti in tako zagotovijo OpenOffice.org nadaljnji razvoj in rast v prihodnosti.

Programska oprema OpenOffice.org uporablja standard OASIS za zapis OpenDocument (ISO/IEC 26300), podpira pa tudi lastniške vrste datotek, kot je Microsoft Office, na voljo pa je za glavne računalniške platforme v več kot 100 jezikih. Programska oprema OpenOffice.org je izdana pod licenco GNU Lesser General Public Licence (LGPL).
Skupnost OpenOffice.org je hvaležna za velikodušno sponzorstvo velikega števila podjetij, predvsem sponzorja in ustanovitelja, družbe Oracle, ki še vedno prispeva največ.

,

No Comments

2000 aplikacij za uporabo v javni upravi na OSOR.EU

V manj kot letu in pol, odkar je Evropska komisija vzpostavila repozitorij odprto kodne programske opreme za javno upravo, se je nabralo kar 2000 odprto kodnih aplikacij namenjenih uporabi predvsem v javnem sektorju.
Aplikacije je mogoče z nekaj kliki namestiti na računalnik/strežnik. Vse to popolnoma brezplačno.
Evropska komisija želi z podporo odprto kodnim licencam zmanjšati stroške javnih uprav v Evropi, saj omogoča pouporabo programske kode.
Ko nek organ javne uprave na primer v Franciji naroči razvoj programa za lastno uporabo (pod odprto kodno licenco) je ta isti program mogoče uporabiti tudi v Sloveniji, na Madžarskem, Finskem ali kjer koli drugje.

Programje, ki ga dobimo na Osorju sicer ni nujno da je točno v taki obliki, kot ga želimo. Najverjetneje še ne bo preveden v Slovenščino in morda si ga bomo želeli še malenkost prilagoditi, da bo primernejši za uporabo v našem okolju. Tu pa nastopi vloga nacionalnih kompetenčnih centrov OSORja, kot je tudi Center odprte kode Slovenije, ki nudijo javni upravi pomoč pri kustomizaciji programja, prevajanju, svetovanjem, tehnični, uporabniški pomoči, izobraževanju ali celotno vodenje projektov vpeljave odprto kodnega programja.

Odprto kodne licence dovoljujejo poseg v programsko kodo, programska koda je pogosto dovolj dobro dokumentirana, da jo razvijalci hitro razumejo in jo dopolnjujejo, spreminjajo, optimirajo…

Gre sicer za nekoliko neklasičen princip vpeljave programja v delovno okolje javnih organov. Cena vpeljave takega programja v prakso je neprimerljivo nižja od razvijanje aplikacij na novo, ter večinoma bistveno bolj izpolni zahteve kot za množično uporabo narejeno komercialno programje, kjer lahko na prilagoditve našim potrebam kar pozabimo.

Repozitorij lahko najdete na naslovu http://www.osor.eu/projects
Če pa potrebujete pomoč ali preprosto ne veste kako se lotiti kakšnega informacijskega problema, pa nas kontaktirajte na podpora@coks.si.

, ,

No Comments