Arhiv september, 2009

Vtisi iz Poslovne Linux konference

Linux-konferenca1
Včeraj se je v Portorožu končala Linux konferenca, ki kljub svojem imenu to ni bila. Bila je mnogo več kot le Linux konferenca. Obsegala je številne tematike, ki se niso omejevale na Linux operacijski sistem, temveč so zaobjele vse ključne tematike in dogajanja na področju informatike, informacijskih standardov in odprte kode.

V COKSu smo bili posebej pozorni nad dogajanjem v javni upravi, nad projekti ki potekajo, izzivi ki državno upravo še čakajo in novostmi ki prihajajo iz evropske skupnosti. Današnji prispevek namenjamo temu.

Najbolj pozitivno nas je presenetilo predavanje gospoda Pavla Reberca, ki je predstavil kako z razmeroma omejenimi resursi in majhno kadrovsko zasedbo v Centru za informatiko Vrhovnega sodišča RS zelo uspešno upravljajo področje ITja. Z avtomatizacijo so bistveno pohitrili številne sodne postopke in tako omogočili zmanjševanje sodnih zaostankov, ter število napak. Pri tem so omogočili notranji nadzor nad uspešnostjo zaposlenih, nadzor nad delom dobaviteljev programske opreme in se povsem ognili vsem stroškom ki običajno nastajajo zaradi lock-ina (odvisnosti od posameznega dobavitelja). Lock-inu se izogibajo z izključno uporabo odprtih standardov in vedno obvezno predajo vse izvorne kode za naročene "custum" rešitve, ta zahteva je podana v vseh razpisih. Pri tem pa so vzpostavili sistemsko kontrolo z in-house razvojnim okoljem in lastnim SVN strežnikom. Po načelu "divide et impera" skrbijo, da je vsak zunanji izvajalec zadolžen le za del celotne rešitve, ali kot pravi g. Reberc, "Boljše je, da mi vladamo dobaviteljem, kot da oni nam", pri tem pa se zaveda, da je potrebno z dobavitelji gojiti spoštljiv in partnerski odnos.

Napredek se kaže tudi na Ministrstvu za Javno Upravo, kjer si prizadevajo, da bi storitve e-uprave bile dostopne vsem, ne glede na to kateri brskalnik uporabljajo. Brskalnike, ki se držijo odprtih standardov bodo skušali podpreti v začetku leta 2010. Zavedajo se, da morajo biti njihove storitve dosegljive vsem državljanom in nikakor ne vezane na en sam komercialni produkt. Preučili bodo pa tudi dostopnost do teh storitev preko mobilnih naprav, za kar se že dogovarjajo z Mobitelom. Na področju interoperabilnosti želijo izboljšati trenutno situacijo tako, da bodo javno objavili specifikacije XML shem, ki jih uporabljajo v javni upravi, s tem omogočili večjo konkurenco med ponudniki programja za javno upravo.
V Uradu Vlade RS za komuniciranje si prizadevajo za večjo komunikacijo z državljani. V ta namen bo še letos predstavljena nov portal predlagam.vladi.si, kjer bodo lahko državljani podajali svoje predloge in hkrati glasovali za predloge drugih državljanov. Z uporabo odprto kodnih tehnologij bo projekt stal morda 10% sredstev, ki bi jih stal razvoj nove rešitve. Blaž Palir je predstavil način mednarodnega sodelovanja v EU pri razvoju odprto kodnih rešitev, kjer si v okviru odprto kodnih licenc več partnerjev deli stroške razvoja in od katerih imajo korist vsi, razvoj in stroški pa se ne podvajajo.

Matija Šuklje je predstavil pravniški pogled na odprte standarde in posebno pozornost posvetil dokumentu EIF verzije 2, ki bo od vseh držav v okviru EU zahteval prilagoditev nacionalne strategije vlaganj v IT. Verzija 2 se od prve verzije razlikuje predvsem v tem, da bodo nekatera priporočila iz verzije 1 sedaj postala obvezujoča, hkrati pa predstavlja poglobljen pogled v odprte standarde in pomen odprto kodnih tehnologij v javni upravi.
Dokument si lahko preberete tu, posebno pozornost odprtim standardom je zapisana v poglavjih 8 in 9.

, , , , ,

No Comments

Ruske šole na Linux?

Kot poroča www.heise.de, se bo moralo v prihodnjih mesecih uporabe Linuxa in prostega programja naučiti okrog 60.000 ruskih učiteljev. Že sedaj so vsem šolam razdelili CDje z Linuxom, da bi pospešili njegovo uporabo tudi na območjih, kjer ni na voljo hitrih povezav. Ministrstvo za šolstvo načrtuje, da bodo izobraževanja končana že konec leta in da bodo že leta 2010 vse šole uporabljale Linux.

,

No Comments

CHROME 3.0

Izšla je stabilna različica ekspresno hitrega Googlovega iskalnika Chrome 3.0.
Googleovi razvijalci so odlično opravili svoje delo. Medtem ko je Firefox odličen brskalnik zaradi številnih dodatkov zanj, je Chromova odličnost predvsem v hitrosti in enostavnosti, poleg hitrosti obdelave javascripta, se nam zdi zelo pomembna hitrost zagona samega brskalnika. Ko želimo na hitro pridobiti informacije s spleta se Chrome najboljše odreže. Na COKSu smo naredili hitri test hitrosti zagona brskalnikov in hkrati zagnali Firefox 3.5, IE8 in Chrome 3.0, pri čemer nam je Chrome najprej prikazal željeno spletno stran. Razlika v primerjavi z ostalimi brskalniki je bila več kot očitna.
Brezplačno si ga lahko na svoje namizje prenesete tu.

,

No Comments

Tobak – odprto kodni pionir med rastlinami

COKS ne podpira kajenja, če ravno gre za odprto kodno sorto tobaka. Pred uporabo se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom

COKS ne podpira kajenja, če ravno gre za odprto kodno sorto tobaka. Pred uporabo se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom

Današnji prispevek prihaja iz sveta biotehnologije.
Znanstveniki so razvili alternativno metodo vstavljanja koščkov DNA zapisa v celice z uporabo transbakterije in jo izdali pod odprto kodno biološko licenco, po vzoru odprto kodnih licenc v informatiki.

Trenutno veljavna patentna zakonodaja omogoča podjetjem, da zaščitijo inovacije. S patentom je že zaščitena tudi najbolj poznana metoda za spreminjanje genskega zapisa v rastlinah z agrobakterijo.
Licenca seveda ni poceni in legalna uporaba tega postopka je tako rezervirana za premožnejše akterje na trgu. Vendar sedaj obstaja alternativa, po vzoru odprte kode v informatiki, je tudi biotehnologija dobila svojo odprto kodno licenco, ta sliši na ime Bios (Biological Open Source). Primer uporabe te licence je proces alternativnega spreminjanja DNA z uporabo transbakterije. Znanstveniki, jo lahko uporabljajo prosto, brez komercialnih omejitev, hkrati pa na inovacije, ki izhajajo iz te metode ne morejo aplicirati večjih restrikcij.

Metodo vnosa DNA zapisa s transbakterijo so razvili na tobaku, kjer jim je uspelo prenesli DNA zapis. Metoda pa se že uspešno uporablja tudi na rižu.

Več informacij: Cambia
BiOS licenca

, , ,

No Comments

IBM ne bo več uporabljal MS Office

12. septembra so zaposleni na podjetju IBM dobili e-pošto, da bodo odslej lahko uporabljali MS Office paket na delovnem mestu le ob posebni odobritvi managementa. Namesto .doc formata bodo tudi interno uporabljali odprti standardni format odf (open document format). V IBMu dodajajo da odločitev ni temeljila na prihranku pri licencah, temveč so se za to odločili iz tehtnih razlogov uporabe odprtih standardov.
Da prihranek pri licencah ni glavna motivacija nakazujejo tudi IBM-ovi poslovni rezultati. Kriza namreč ne vpliva na njihovo poslovanje. Napovedujejo, da bo njihov promet narastel na 8 milijard dolarjev v letu 2009. Njihova rast se meri v dvomestnih številkah.

No Comments

Kaj narediti s starim računalnikom?

Prodaja računalnikov je ponovno porasla, kar je morda znak stabilizacije krize v kateri se je znašel zahodni svet. Predvsem se je povečala prodaja netbookov, veliko ljudi se odloča tudi za nakup klasičnih prenosnikov.
Ob nakupu novega mlinčka, pa se pogosto zgodi, da se nam stari mlinček začne prašiti v kotu in čaka, da ga usoda odnese na drugi svet. Morda ostareli mlinček res ni več kos zahtevam Windows Viste ali Windows 7, vendar z malo volje in enim prostim popoldnevom, mu lahko z Linuxom vdihnemo novo življenje.

Po tem, ko posesamo ves prah, ki se je nabral na njem, imamo na razpolago mnogo možnosti, kaj z njim. Naj naštejemo samo nekatere:

1. Domači file server, ta je seveda lahko odprt tudi navzven in nam omogoča varen dostop preko gesla do naših podatkov preko spleta. Če je njegov notranji disk premajhen, se lahko odločimo za novega, morda kar zunanjega preko USB vhoda.
Enostavno navodila najdemu tu:

2. Domači mediacenter
Vsi se zavedamo da so CDji že prazgodovina, ki so jo že zdavnaj povozili MP3ji. Zakaj ne bi povezali našega starega mlinčka na naš hišni stereo sistem? Če je ostareli mlinček že glasen bo morda potrebno zamenjati kak ventilator ali napajalnik. Vendar gre tu za bolj simbolične zneske, ki ne bodo pretirano oškodovali naše denarnice. Velikokrat pomaga že dobro čiščenje s sesalnikom za prah.
Povežemo ga lahko tudi na naš TV in preko njega gledamo filme, DVDje, slike iz potovanja, ali poslušamo internet radio in internet TV.

3. Firewall
Še tako star mlinček nam lahko nudi dodatno zašito našega domačega omrežja. Firewall, ki deluje na Linuxu lahko dobro konkurira še tako dragim napravam.

4. P2P omrežja
Center odprte kode ne promovira kršenja avtorskih pravic. V isti sapi pa moramo povedati tudi to, da P2P omrežja ne služijo le nelegalni izmenjavi avtorsko zaščitenih vsebin. Preko P2P lahko najdemo ogromno prostih vsebin, izdanih pod prostimi licencami, kot so na primer creative commons. Mnogim novodobnim avtorjem P2P predstavlja spletni kanal za samopromocijo in je po učinku na drugem mestu, takoj za socialnimi omrežji, kot so Myspace, Facebook, Twitter. P2P je performančno kar zahteven, na Windowsih pa ima lahko tudi določene varnostne posledice. Tem pomanjkljivostim pa se lahko odlično ognemo na Linuxu.

To je samo nekaj idej, katerim lahko dodate svoje. Presenetilo vas bo, ko se boste lotili instalacije Linuxa, bo vse skupaj zelo enostavno. Linux je namreč v zadnjih letih dosegel pomembni napredek glede uporabniške izkušnje. Obstajajo številne brezplačne distribucije Linuxa, V zadnjem času je največ dobil na popularnosti Ubuntu Linux, vendar tudi druge distribucije niso nič slabše. Če je vaš stari mlinček zares v letih, potem vam predlagamo na primer Lubuntu, ali kaj podobnega.

Za vse dodatne informacije pa smo na voljo na info@coks.si

No Comments

Avstrijska javna uprava na poti odprtosti

Včeraj je Dunajska gospodarska zbornica organizirala konferenco (Wien stakeholders conference), kjer so se srečali predstavniki gospodarstva, vlade in stroke. Največji poudarek je bil na uvajanju odprte kode v javno upravo. Po uvodnih predstavitvah in predavanjih so sledile okrogle mize, kjer so predstavniki izmenjali svoja mnenja. Konference smo se udeležili tudi predstavniki Centra odprte kode Slovenije.
V Avstriji se mnogi predstavniki javne uprave zavedajo pomena njihove avtonomije, popolnega nadzora nad rešitvami, ki jih uporabljajo. Debata o kakovosti, varnosti in zanesljivosti različnih sistemov je bila hitro ustavljena z argumentom, da je razlika med odprto kodo in komercialnim programjem predvsem v licencah, različni programi tako iz vrste odprte kode, kot komercialnega programa pa se med seboj razlikujejo v kakovosti.
Podobno kot v Sloveniji se tudi v Avstriji srečujejo s problemi lobijev, odvisnosti od posameznih ponudnikov, ter zastarelo prakso razpisov investicij v IT v javni upravi. Prijetno presenečeni smo bili, da v Avstriji podrobno poznajo delo Evropske komisije na področju odprte kode, ter OSORja in IDABC, kar je pri nas bolj redkost kot praksa.
Diskusije se je udeležili tudi predstavnik Microsofta. Ki se sicer ni preveč aktivno udeležil debate, le brez argumentov je izrazil nestrinjanje s trditvijo, da pri izbiri komercialnega programja nastajajo dolgoročni skriti stroški.

In kakšni so ti skriti stroški?

Skriti stroški nastajajo dolgoročno, ko se pojavi potreba po nadgradnji ali dograditvi neke specifične programske rešitve. Namreč pri komercialnih licencah ima edino proizvajalec pravico posegati v že napisano kodo programja, ter si tako zagotavlja monopol, med tem ko pri odprti kodi lahko naročnik izbira ponudnike na trgu. V praksi začetna cena predstavlja le majhen del dolgoročne cene softwarske rešitve.

Skriti stroški nastajajo tudi na druge načine, namreč komercialno programje pogosto uporablja lastne standarde, s patenti si lahko zagotavljajo izključno pravico nad uporabo teh standardov. V praksi se dostikrat zgodi, da ko program zastari in so potrebne nove investicije, ni (niti tehnično, niti pravno) enostavno prenesti podatkov v novo programsko rešitev. Tu ima isti ponudnik ponovno prednost pred ostalimi zaradi uporabe lastnih standardov in lahko postavlja višje cene.

Dolgoročni stroški nastajajo tudi iz tveganja, da gre določen komercialni proizvajalec programske opreme v stečaj, ali preusmeri svoje interese drugam. V tem primeru je pravno nemogoče doseči, da bi proizvajalec predal izvorno kodo programja naročniku, da bi si ta lahko poiskal nove vzdrževalce programja.

Dolgoročni stroški nastajajo zaradi tega, ker se proizvajalec sam odloča ali bo nudil podporo in v kakšni meri za določen produkt (ter po kaki ceni). Nasprotno pri odprti kodi ima naročnik vse pravice upravljanja z kupljenim programjem, v kolikor ni zadovoljen z enim ponudnikom storitev, ga lahko kadarkoli brez težav zamenja.

Večina udeležencev se je strinjala, da ne bi bilo primerno v celoti prepovedati uporabo komercialnega programja v javni upravi, hkrati pa je dolgoročno pomembno upoštevati prednosti odprto kodnih licenc.

vienna1

,

2 komentarja

Borza 2.0

O prehodu Londonske borze na Linux smo na straneh Centra odprte kode Slovenije že poročali. Razlog, da se ponovno spuščamo v borzne vode je v tem, da gre pri trgovanju za izredno zahteven sistem, ki zahteva hkrati najvišjo stopnjo varnosti in mora ob izredno veliki količini transakcij delovati hitro ter zanesljivo.

Borzno trgovanje je v zadnjih desetletjih dobilo povsem drugačno podobo kot jo je imelo nekoč. Fizična moč in prodornost glasu ne določata več profitov borznim posrednikom, glasno dretje so zamenjale elektronske transakcije. Boj za prodaje in nakupe vrednostnih papirjev se odvija na zmogljivih strežniških sistemih, kjer razkazujejo svojo moč različni proizvajalci programske opreme.
Vodilni na področju borznih sistemov so Deutsche Börse Group. Med drugim upravljajo International Securities Exchange (ISE), Equity options exchange v New Yorku, Eurex in njihovo lastno platformo Xetra cash exchange.

Xetra stock exchange platformo uporabljajo Irish Stock Exchange, European Energy Exchange, Shanghai Stock Exchange in drugi. Temelji na Linuxu in IBM tehnologiji. Ob koncu tega leta bodo predstavili prenovljeno platformo, ki lahko zlahka doseže tudi več kot milijon transakcij na sekundo. To pa je največja hitrost na planetu, ob kateri se lahko celo mogočna borza v New Yorku (ki ravno tako uporablja Linux) skrije v polžjo hišico.

Očitno borzna dirka postaja tekma med različnimi sistemi na Linuxu. Microsoft se je, zaradi počasnosti, izpada delovanja Londonske borze za nekaj ur in povzročitvi ogromne škode, iz tekme neslavno umaknil.

Zanimivo je da Linux, simbol svobode programja, postaja temelj temelju svetovne kapitalistične ureditve. Vse kaže na to, da nas čaka zelo zanimiva in predvsem hitra prihodnost.


povzeto po Computerworld.com

, , ,

No Comments