Arhiv avgust, 2009

Sedem Microsoftovih smrtnih grehov

Organizacija Free Software Foundation (FSF), ki se zavzema za odprtokodno programsko opremo, je objavila seznam sedmih očitkov na račun Microsofta in operacijskega sistema Windows 7.

Kot prvi "greh" pri FSF navajajo, da Microsoft s svojimi operacijskimi sistemi zastruplja šolski sistem. Ker večina šol uporablja Microsoftovo programsko opremo, se učenci navadijo nanjo, zato kasneje zavračajo alternative.

Sporna se jim zdi tudi raven zasebnosti, ki jo nudi Windows 7. Po njihovem mnenju operacijski sistem ne varuje dovolj zasebnosti uporabnikov.

Tretji "greh" naj bi bilo Microsoftovo monopolno obnašanje s tem, ko bodo proizvajalci prodajali računalnike s prednameščenim operacijskim sistemom Windows 7.

Kot zelo sporno ocenjujejo tudi domnevno priklepanje na en izdelek (vendor lock-in). Microsoft naj bi namenoma ukinjal podporo za starejše različice, zato da bi uporabnike prisilil k prehodu na Windows 7.

Peti "greh" se nanaša na standarde. "Microsoft je poskusil blokirati standardizacijo odprtih formatov, saj bi mu ti odvzeli moč, ki jo ima sedaj z zaprtimi Wordovimi formati," pojasnjujejo v FSF.

FSF Microsoftu očita tudi podkupovanje uradnikov, da mu ne bi bilo treba spoštovati odprtih standardov.

Kot sedmi "smrtni greh" pa navajajo uvajanje digitalnega upravljanja avtorskih pravic (DRM), saj naj bi z njim uporabnikom grozile nove nevarnosti.

VIR

, , ,

No Comments

Izšel COKS OKNO 1.1 DVD

COKS OKNO je zbirka odprto kodnih programov za operacijski sistem Windows.
Namenjena je za uporabo vsem, še posebej primerna pa je za uporabo v nevladnih organizacijah.
Od danes je na voljo tudi povsem nova verzija OKNO 1.1. ki si jo lahko brezplačno naložite v obliki ISO zapisa TUKAJ in zapečete na DVD.

Projekt je nastal s tesnim sodelovanjem predstavnikov nevladnih organizacij, INePA, CNVOS, PIP in Centra odprte kode Slovenije, katerega ustanovitev je financiralo MVZT. Video v prispevku pa so pripravili v Studio 12.

No Comments

Šole v Islandiji na Ubuntu?

Slo-tech poroča, da je vIslandska nacionalna televizija predvajala oddajo z naslovom "Novi sistem prihrani milijone". V oddaji so prikazali primer tehniške šole v Islandiji, v kateri so prihranili 27.700 EUR ko so se ognili nakupu licenc in prešli na Ubuntu Linux operacijski sistem. Vendar ta prihranek sam po sebi ni toliko pomemben, saj je tu še ogromno drugih posrednih koristi. Ker Ubuntu deluje dosti hitreje od Windows operacijskega sistema, ni bilo potrebno kupiti nove strojne opreme.
Poleg prihranka je pomembno tudi to, da je namen šol izobraževanje iz računalniških tehnologij in ne le uporabe programov enega samega ponudnika na trgu, kot je stara praksa.

S prehodom so imeli izjemno pozitivne izkušnje, zato so v oddaji pozvali k prehodu tudi druge ustanove.

, ,

No Comments

Odkrita ranljivost WordPressa

Uporabnike priljubljenega blogerskega orodja WordPress pozivamo da nadgradijo WordPress na različico 2.8.4. Starejše različice vsebujejo ranljivost, ki omogoča resetiranje Admin gesla kar preko brskalnika.

Kako deluje?

Admin geslo lahko resetiramo zgolj tako, da v brskalnik vpišemo:
http://ime_domene.xy/wordpress/wp-login.php?action=rp&key[]=
Geslo se bo resetiralo in poslalo na mail admin uporabnika. Z zlorabo te ranljivosti napadalec vseeno ne more dobiti administratorskega gesla, vendar je lahko zadeva zelo neprijetna, še posebej v primeru da v WordPress vnešeni admin e-mail naslov v resnici ne obstaja.
Ranljivost je odkril Laurent Gaffié, več o tem pa si preberite na njegovem blogu.

1 Comment

Univerza v Veroni seli 4000 namizij na odprto kodo

Univerza v Veroni je Januarja 2007 začela z projektom migracije 4000 namizij na odprto kodo. V januarju so začeli izobraževati zaposlene za delo z odprto kodnimi programi. Zadnjih nekaj mesecev so se izobraževali o uporabi Ubuntu Linuxa. Iz Univerze poročajo, da zaposleni nimajo težav pri spoznavanju Ubuntu Linuxa, Open Office pisarniškega paketa in Firefox brskalnika. Zaposleni z relativno malo računalniškega predznanja, presenetljivo hitro napredujejo. Lansko leto so imeli tečaje Firefoxa, e-poštnega programa Thunderbird in pisarniškega paketa Open Office.
Z januarjem 2010, bo Univerza začela uporabljati odprte formate za zapisovanje dokumentov tudi za komunikacijo izven Univerze. V letu 2011 bodo vsa namizja uporabljala le odprto kodo.
Na strežniškem delu že uporabljajo Apache strežnike in PostgreSQL. Oddelek za raziskave pa že uporablja Linux in odprto kodne programe, ki jih potrebujejo za raziskovalno dejavnost.

Več o tem si lahko preberete na straneh OSOR.

No Comments

So odprti standardi pomembni uporabnikom?

V času informacijske dobe vsak izmed nas uporablja napredno tehnologijo, kakršne si znanstveniki pred 50 leti niso znali niti predstavljati. Praktično vsak ima svoj mobilni telefon, skoraj ni več gospodinjstva brez računalnika. Število osebnih notebookov in netbookov strmo raste.
Mladim je internet postal osnova za izobraževanje. Malo starejši se najpogosteje zaposlujejo na delavnih mestih, ki so vezane na delo z računalnikom. V prostem času marsikdo preživi več prostega časa na internetu, kot pred klasično televizijo. Nedeljskih izletov si skorajda ne predstavljamo več brez uporabe navigacijske naprave v avtomobilu.

Tehnologija nam omogoča hiter dostop do vseh informacij, hitro in enostavno opravljanje dela in tudi razvedrilo. Tehnologija ima pa tudi svojo ceno. Vsaka tehnološka naprava in programje, ki jo poganja stane nekaj denarja. Tudi podjetjem in organizacijam, kjer smo zaposleni predstavlja tehnologija strošek.

Zaradi konkurence na trgu cene padajo, saj ponudniki tehnologije tekmujejo katero bo pri uporabnikih doseglo vtis da ponujajo več za nižjo ceno. Konkurenca je zelo koristna za uporabnike. Zaradi nje imamo možnost dobiti naprednejšo tehnologijo po nižji ceni.

Kakšno povezavo imajo odprti standardi z razvojem tehnologij in s konkurenco?

Odprti standardi zelo ugodno vplivajo na konkurenco. Omogočajo hitro "evolucijo" tehnoloških proizvodov. Omogočajo konkurenco in tekmo številnih ponudnikov tehnologije.
V primeru, ko pa se uveljavijo restriktivni standardi, potem ne gre več za enakopraven boj, razvoj tehhnologije se upočasni.

V očeh proizvajalcev tehnologije smo vsi potrošniki. Posamezniki, podjetja in organizacije smo vir zaslužkov ponudnikov tehnologije. V tržnem okolju razvoj proizvajalcem predstavlja strošek, a je nujen za zadovoljevanje pričakovanj uporabnikov in pomeni konkurenčno prednost. To sili ponudnike tehnologije v nenehni razvoj. Ni pa hiter razvoj edini način tekmovanja s konkurenco. Uporabike se prepričuje z velikimi vložki v marketing, z načrtnim in dobro organizirano patentno politiko velikih koorporacij pa se onemogoča konkurenco.
Patenti v tehnologiji predstavljajo direkten in tudi posreden zaslužek za podjetja, preko licenc za patente in nekako zaščito pred konkurenco. Seveda je povsem pravilno da vsak za svoj izum tudi žanje sadove le tega in nekaj zasluži za svoja vlaganja v razvoj.
Žal pa je s tem da je mogoče patentirati skoraj vse, svetovna patentna politika skrenila stran od svojega prvotnega namena, ki je bil pospeševanje razvoja (z pravno zaščito izumiteljev) . To je še posebej vidno v programski opremi, kjer je preveč patentov, ki nimajo občutne stopnje inovativnosti.

Neredka praksa ponudnikov programske opreme je, da namesto odprtih in splošno priznanih ISO standardov uporabljajo svoje lastne, s katerimi priklenjo uporabnike na njih, to jim predstavlja dodaten zaslužek, ob monopolu pa omejuje izbiro uporabnikom.
Proizvajalci programske opreme se pogosto poslužujejo patentiranja načina zapisa podatkov. S tem pa jim je omogočena določena mera kontrole nad rezultati avtorskega dela uporabnikov.

Da bo lažje predstavljivo potrebujemo praktičen primer:

Janez iz Lendavskih goric potrebuje nalepko za svoje buteljčno vino. Poišče oblikovalca, ki v svojem programu oblikuje nalepko z unikatnim logotipom (avtorsko delo) in ga shrani, ter pošlje Janezu. Janez ima doma tiskalnik, s katerim zna tiskati samolepilne nalepke. Od oblikovalca dobi design v zaprtem standardu zapisa. Janez hitro ugotovi, da tega formata na njegovem računalniku ne gre odpreti. Pobrska po spletu da bi našel kak brezplačni program s katerim bi lhko te nalepke natisnil, vendar zamanj. Format zapisa v katerem je dobil design je patententno zaščiten, licenca za uporabo formata pa je plačljiva.
Janez je tako postavljen pred problem, ki ga lahko reši tako, da kupi program, ki zna odpreti ta format, plača tiskanje nekomu tretjemu, ki ta program že ima. Laho pa prosi oblikovalca, da mu pošlje datoteko v formatu zapisa, ki ga bo lahko odprl. V vsakem primeru bo pa izgubil denar ali čas za reševanje nastalega problema.

V primeru odprtega standarda zapisa, Janez problema sploh ne bi imel, odprti standardi so podprti tudi v povsem brezplačnih programih in bi najverjetneje tak program dobil zraven že ob nakupu tiskalnika ali bil integriran v operacijski sistem njegovega računalnika.

Odprti standardi so standardi, ki jih je mogoče prosto uporabljati in so primerno dokumentirani.

Da smo priča tako hitremu razvoju interneta, se gre v veliki meri zahvaliti odprtim standardom, saj omogočajo prost in brezplačno izmenjavo informacij in slik med uporabniki. Odprti standardi so osnova za interoperabilnost, za združljivost in tudi osnova za sinergijo različnih aplikacij (nepovezanih ponudnikov) znotraj informacijskih sistemov.

Odprti standardi so tudi osnova za odprto kodno programje. Brez njih ne bi bilo brezplačnih programov, kot so Firefox, OpenOffice, Thunderbird, Apache, Linux, in številnih odprto kodnih CMS sisteme,…

odprti-standardi

Odprti standardi uporabnikom omogočajo cenejši dostop do tehnologije, spodbujajo konkurenčno ponudbo tehnologije in spodbujajo razvoj, ter so kot taki izrednega pomena za vsakega uporabnika in vsakega državljana in vsake organizacije v Republiki Sloveniji.

Evropska komisija vlaga veliko truda v promocijo uporabe odprtih standardov v državnih upravah, ter lokalnih skupnostih. Med drugim je EU ustanovila tudi OSOR, ki skrbi za promocijo, dobre prakse in informiranost državnih uslužbencev na tem področju.

Država je praktično največji potrošnik tehnologije. Tako velik da ima tudi pomemben vpliv na trg. Hkrati ima tudi izjemno velik del uporabnikov rezultatov dela v državni upravi. Zato je uporaba odprtih standardov (kjer je to mogoče) v državni upravi izjemnega pomena. Uporaba komercialnih namesto odprih standardov pa nasprotno pomeni negativni vpliv na trg, saj daje neupravičeno prednost lastnikom patentov in s tem slabšajo pogoje na trgu in naravne tržne selekcije ponudnikov tehnologije. Dolgoročno to pomeni upočasnitev tehnološkega razvoja in slabšanje konkurenčnega položaja Slovenije.

To reach interoperability in the context of pan-European eGovernment services, guidance needs to focus on open standards.
EU

Številne razvite države EU in številne mednarodne organizacije so za to sprejele ukrepe, s katerimi so se zavezale k uporabi odprtih standardov. Med njimi so NATO, ter države kot so Nizozemska, Norveška, Danska državna administracija, velik napredek so naredili tudi v Španiji, Angliji, Franciji, Italiji, Nemčiji in Avstriji. Celo Hrvaška, Poljska, Litva in Madžarska so zadnje čase prehiteli Slovenijo v prizadevanjih za odprtost.

Več lahko bralec najde na straneh OSORja

OSOR tudi opozarja na kršitve zakonodaje s strani javnih uprav, agencij in organizacij, ki pogosto nezavedoma nastanejo pri pripravi razpisov javnih naročil zaradi nepoznavanja tematike.

, ,

1 Comment

Firefox presegel milijardo prenosov


millions

Priljubljeni brskalnik Mozilla Firefox je dosegel pomemben mejnik. Zabeležil je namreč milijardo prenosov.

In koliko je pravzaprav milijarda? Za primerjavo, milijarda sekund znaša natančno 31,7 let….

Firefox si sicer že lasti en laskavi naslov in mesto v Guinnessovi knjigi rekordov za 8 milijonov prenosov v 24h urah.

Če ga še nimate, ga dobite tu:


Brezplačen prenos
Windows (3.5.1, slovensko, 7.6MB)




Brezplačen prenos
Linux (3.5.1, slovensko, 9.2MB)

No Comments