Belgijska vlada je napravila pomemben korak k transparentnosti s tem, ko so dali javnosti vpogled programsko kodo, ki jo uporabljajo za glasovanje na volitvah.

Elektronsko glasovanje je za državo cenejše, štetje glasov poteka avtomatsko, zato so tudi uradni rezultati volitev lahko objavljeni hitreje, novo izvoljeni predstavniki ljudstva pa lahko hitreje začnejo s svojim delom.
Če malenkost pobrskamo po spominu, se lahko spomnimo da je ravno elektronsko glasovanje povzročalo, predvsem na drugi strani Atlantika, mnogo hude krvi. Bilo je kar nekaj takih primerov. Zaradi hrošča je v Južni Dakoti sistem sam dodal 5613 fantomskih glasov (vir: Rapid City Journal). Na to temo je bilo slišati kar nekaj teorij zarot še iz časa, ko je Al Gore izgubil volitve za predsednika ZDA. Vendar taki hrošči niso bili prisotni le v ZDA. Tudi na Finskem jim je zagodil hrošč, ki je "pozabil" prešteti 2% vseh glasov. Ob dejstvu da je programska koda nastala znotraj privatnega sektorja in je očem javnosti skrita, upravičeno vzbuja zadržke glede transparentnosti in natančnosti končnega volilnega rezultata.

V Belgiji so naredili pomemben in pogumen korak. Kodo, ki jo uporabljajo za volitve so dali na vpogled in uporabo javnosti v skladu z odprto kodnimi načeli. S tem so naredili velik korak k zagotavljanju transparentnosti. S tem je omogočeno preverjanje varnosti sistema vsakemu, ki podvomi. Hkrati pa so s tem odprli možnosti vsem ostalim informacijsko slabše razvitim državnim administracijam, ki elektronskega volilnega glasovanja še ne uporabljajo, da uporabijo že obstoječo programsko kodo in na njej razvijejo lastno rešitev e-glasovanja. V to kategorijo spada tudi naša zelena deželica na sončni strani Alp.

Slovenija bi od tega lahko imela veliko koristi, saj lahko programsko opremo dobi sedaj popolnoma brezplačno, edini strošek je da jo prevede v Slovenščino in prilagodi naši volilni zakonodaji, napiše ustrezno pravno podlago, ter objavi razpis za nakup/razvoj naprav, ki bodo to programje znale uporabljati.

Za Slovenijo je to lahko velika priložnost, vprašanje pa je ali imamo v javni upravi ljudi, ki bi se želeli spopasti s takim izzivom, ter ali dobro razumejo pojem odprte kode, ter ali znajo prepoznati prednosti, ki jih odprta koda družbi zagotavlja.