Arhiv julij, 2009

Norveška javna uprava uporablja odprte standarde

Norvežani, kot že kar nekaj držav EU, so sprejeli odločitev, da bodo začeli uporabljati odprte standarde za komuniciranje z državljani in podjetji na vseh svojih spletnih straneh. Za dokumentne standarde bodo uporabljali PDF in ODF. Poleg tega bodo uporabljali tudi PNG zapis za slike in Theora/Vorbis/Ogg in Flac odprte standarde za multimedijo. od Januarja 2012 bo uporaba teh standardov postala obvezna za celotno javno upravo.

Ta odločitev pomeni uveljavitev pravice do uporabe informacij javnega značaja, ne da bi s tem bili prisiljeni pristati na pogoje komercialnih ponudnikov programske opreme.

Izjava za javnost

Kaj pa naša javna uprava?

Pravna podlaga za tak ukrep že obstaja v Sloveniji.
5. Člen zakona o dostopu do informacij javnega značaja zahteva, da so informacije javnega značaja PROSTO dostopne pravnim ali fizičnim osebam.
34. Člen istega zakona določa, da mora biti vpogled v te informacije brezplačen.

Mnogi predstavniki pravniške in informacijske stroke delijo mnenje, da dosledno upoštevanje zakona o dostopu do informacij javnega značaja posledično narekuje uporabe odprtih standardov za objavo informacij javnega značaja na spletu tudi v Sloveniji. Trenutno se uporabljajo pri nas komercialni (zaprti) standardi zapisov, to v praksi pomeni da je uporaba teh standardov povezana z določenimi patenti in omejitvami pri uporabi. Posledično tudi z določenimi produkti, z njihovimi pogoji uporabe in njihovo ceno.

,

3 komentarji

Nuklearna grožnja zaradi računalniških virusov?

Objavljen je dokument z naslovom "Hacking Nuclear Command and Control" – Jason Fritz BS (St. Cloud), MIR (Bond). Dokument podrobno preučuje možnosti vdora v vojaške sisteme, nevarnosti vohunskega programja, ki bi ga lahko uporabili hekerji, da bi pridobili kontrolo nad jederskimi vojaškimi sistemi.

V dokumentu avtorji med drugim izrazijo tudi zaskrbljenost glede odločitve o instalaciji Windows na jederske podmornice. Na namizjih najbolj uporabljen operacijski sistem, je hkrati tudi najbolj dovzeten za okužbe. Vdor v omrežje ima lahko katastrofalne razsežnosti.

"Adding further to the concern of cyber terrorists seizing control over submarine launched nuclear missiles; The Royal Navy announced in 2008 that it would be installing a Microsoft Windows operating system on its nuclear submarines. The choice of operating system, apparently based on Windows XP, is not as alarming as the advertising of such a system is. This may attract hackers and narrow the necessary reconnaissance to learning its details and potential exploits. It is unlikely that the operating system would play a direct role in the signal to launch, although this is far from certain. Knowledge of the operating system may lead to the insertion of malicious code, which could be used to gain accelerating privileges, tracking, valuable information, and deception that could subsequently be used to initiate a launch. Remember from Chapter 2 that the UK’s nuclear submarines have the authority to launch if they believe the central command has been destroyed."

Cel dokument najdete tu.
slika je simbolična

No Comments

40 let od pristanka odprte kode na Luni

Štirideset let nazaj, ko je Apollo 11 pristal na Luni, so se programi še pisali na papirnate trakove z luknjicami.
Na enak način je nastalo tudi programje, ki je omogočilo da je Apollo 11 poletel na Luno in se vrnil iz nje.

Program ni bil izdan pod GPL ali podobno odprto kodno licenco, kot jih poznamo danes, vendar je bil izdelan na MIT-u in predan NASI skupaj s pogodbo, ki je omogočala dostopnost do programske kode inženirjem in možnost spreminjanje oz. dopolnjevanje te kode. Torej podobno odprto kodnim licencam danes in skladno z načeli odprte kode.

Med misijo je bilo sicer večino kode nemogoče spreminjati, saj je bil le ta na nosilcih podobnim ROM pomnilniku, vendar med simulacijami pred poletom, so le to lahko popravljali, za kar so imeli na voljo razmeroma malo pomnilnika, ki je omogočal tudi brisanje.

Zmogljivosti računalnika nikakor niso bile primerljive z današnjimi. Ko je računalnik dobil ukaz preko luknjastih trakov, je bilo potrebno čakati kar 12 ur ali več, da se je videlo ali deluje prav ali ne.
Večina programa je bilo napisanega v Fortranu.

Vljudno vabljeni k podrobnejšem branju na Linux.com

1 Comment

Windows aplikacije na Linuxu


Kateri operacijski sistem je najboljši?
To je vprašanje, ki ga nihče ne zna odgovoriti dovolj natančno. Večina jih uporablja Windows, vendar če želite varnost in zanesljivost, boste verjetno izbrali katero od Linux distribucij, če želite dobro uporabniško izkušnjo in odlično video, grafično in avdio podporo, potem boste verjetno izbrali Applov operacijski sistem.
Odločilni faktor pri izbiri operacijskega sistema pa so aplikacije, ki jih želimo uporabljati. Vsi programi žal ne podpirajo vseh operacijskih sistemov. Za uporabnike odprte kode, ki jim na tisoče (brezplačnih) programov za Linux ni dovolj, je tu Wine.

Wine je "program loader" za Linux, ki zna poganjati Windows aplikacije. Windows programi delujejo s pomočjo Winea na Linuxu brez performančnih izgub, ki jih poznamo na raznih emulatorjih. Wine podpira že veliko število Windows aplikacij. Natančno število v času pisanja tega prispevka je 12256. Seznam aplikacij z izkušnjami uporabnikov pa lahko najdete tu.
Wine je predvsem zanimiv za igranje znanih PC igric na Linuxu, kot so World of Warcraft, Half Life, … Vendar zdaleč ne samo to. Na seznamu podprtih aplikacij najdemo tudi Microsoft Office 2007, Photoshop in mnoge specializirane programe, skupaj z navodili za instalacijo.

No Comments

Internet Explorer 6 se poslavlja

Spletni velikani, kot so Facebook, Youtube, Twittr in Digg razmišljajo o ukinitvi podpore za zastareli Internet Explorer 6, ki ga po svetu še vedno uporablja skoraj 15% vseh uporabnikov.

Ta novica je v veliko veselje številnim razvijalcem spletnih strani, saj le ta povzroča številne preglavice in dodatnega dela programerjem zaradi nepodpiranja standardov.

Uporabniki IE6 bodo še vedno lahko dostopali do spletnih strani, vendar bodo imeli na voljo manj funkcionanosti, ter morda slabši prikaz. Če še vedno uporabljate Internet Explorer 6, vam svetujemo da ga posodobite. Če zaradi drugega ne, že iz varnostnih razlogov.

Med odprto kodnimi brskalniki lahko izberete trenutno najpopularnejši Mozilla Firefox, ali pa hiter in obetajoč Google Chrome. Prenos je seveda brezplačen.

3 komentarji

ZDA: Pošta seli 1300 strežnikov na Linux

USPS

USPS

U.S. Postal Service (USPS) seli svoj sistem za sledenje paketov iz komercialnega operacijskega sistema na odprto kodni Linux. S tem bodo povečali število transakcij, ki so jih sposobni obdelati in hkrati znižali stroške.
USPS v povprečju sledi kar 40 milijonov pošiljkam dnevno.

,

No Comments

Google predstavil svoj operacijski sistem

Pred devetimi meseci smo dobili Google Chrome browser, zdaj ima že preko 30 milijonov uporabnikov. Sedaj nam Google predstavlja, kot to sami imenujejo, dodatek k browserju – Google Chrome operacijski sistem.

Hiter razvoj interneta je spremenil način uporabe računalnika in s tem je nastal nekakšen prepad med tem kar operacijski sistemi ponujajo in med tem kar uporabnik dejansko potrebuje. Arhitektura operacijskih sistemov, ki jih uporabljamo na namizjih je bila zasnovana v času, ko interneta še ni bilo. V teh letih smo dobili mnogo izboljšav uporabniškega vmesnika, vendar se v osnovi niso dosti spremenili. Google Chrome nam ponuja priložnost, da ponovno razmislimo kaj naj bi operacijski sistemi bili.

Google operacijski sistem bo na voljo končnim uporabnikom šele čez kakšno leto. Izdan bo pa že predvidoma konec tega leta pod odprto kodno licenco, na voljo za testiranje in razvoj odprto kodni skupnosti.

Kaj Google Chrome OS ponuja:
1. Hitrost – obljubljajo nam lahek in hiter OS, ki nas bo spravil na internet v nekaj sekundah
2. Enostavnost – "back to basics"
3. Varnost – Kot vsi popularni odprto kodni operacijski sistemi, tudi Google Chrome OS ne bo imel problemov z virusi, saj so na to že mislili ob sami zasnovi operacijskega sistema.

Google Chrome OS je nov projekt, ločen od Androida. Med tem ko je namen Androida delovati na zelo različnih napravah, predvsem mobilnih telefonih, je Chrome OS usmerjen predvsem na uporabnike spleta.

vir: Google

1 Comment

Microsoft opozarja na varnostno pomanjkljivost

Microsoft opozarja na novo možnost okužbe na internetu. Če uporabljate Internet Explorer je dovolj že samo, da obiščete okuženo spletno stran. Nova okužba ogroža vse uporabnike Microsoft Windows XP ali MS Server 2003 operacijskega sistema. Napadalec lahko dobi popolno kontrolo nad vašim sistemom.
Pri Microsoftu pravijo da že pripravljajo posodobitev, ki bo popravila varnostno luknjo. Zaradi varnosti svetujemo, da uporabljate katerega od varnejših odprto kodnih brskalnikov, vsaj dokler ne pripravijo popravkov. Brskalnike lahko brezplačno naložite s spleta. Tu so direktne povezave do različic namenjenih Windows uporabnikom:
Mozilla Firefox 3,5,
Opera 9.64,
Google Chrome

zero-day vulnerability

"zero-day" vulnerability

,

No Comments

60% Slovencev prikrajšanih za pravico do prijave javnega shoda

V Mojem Mikru je objavljena novica, da je Ministrstvo za notranje zadeve vzpostavilo sistem elektronske prijave javnega shoda in prireditve na portalu e-uprave. Po zakonu je namreč potrebno vsak javni shod prijaviti.
Na vprašanje ali je mogoče tak shod prijaviti z najpopularnejšim brskalnikom v Sloveniji, pa smo dobili naslednji odgovor:

Odgovor organa MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE:

V zvezi z vašim vprašanjem, vam sporočamo, da elektronsko podpisovanje vlog z brskalniki skupine Mozilla ni podprto. Kljub temu je mogoče pregledovati podatke o storitvah ter oddajanje vlog, ki ne zahtevajo digitalnega podpisa uporabnika. Predlagamo, da si na portalu e- uprava pogledate tudi tehnična navodila, kjer boste našli še ostala pojasnila.

Uporabnikom Apple računalnikov, ter uporabnikom Linux operacijskega sistema tako sploh ni omogočeno elektronsko prijaviti takega shoda, saj je delovanje Internet Explorerja omejeno le na eno platformo, ki je povrh vsega še plačljiva in v privatni lasti.

To je po mnenju nekaterih v nasprotju s 5. in 34. členom zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ter tudi v nasprotju z 8. členom kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, saj se uporaba javnih storitev pogojuje z nakupom konkretnega produkta nekega podjetja iz privatnega sektorja.

Ubogo ljudstvo pa še demostrirati ne more za svoje pravice, lahko s kančkom humora zapišemo.

Članek predstavlja osebno mnenje avtorja in ne odseva nujno tudi uradnega mnenja Centra odprte kode Slovenije. Center odprte kode Slovenije ne prevzema odgovornosti za vsebino prispevka ali objavljenih komentarjev. Želite objaviti svoj prispevek na novičarskem portalu bazar.coks.si? pišite nam: info@coks.si

,

1 Comment

Londonska Borza opušča svojo Microsoft platformo

Morda se še spomnite novice iz septembra 2008, ko je LSE (London Stock Exchange) doživel izpad delovanja za skoraj cel dan, kar je povzročilo ogromno poslovne škode in tudi zmede ne samo na otoku, temveč širom sveta.

Borza v Londonu opušča Microsoftovo platformo

Borza v Londonu opušča Microsoftovo platformo


Viri na LSE pravijo, da je bil razlog v nezanesljivosti njihove trgovalne platforme. Če ravno so sprva zavrnili krivdo njihovega TradElecta (Sistem, ki ga uporabljajo za borzno trgovanje). Viri iz LSE pa navajajo tudi druge težave sistema. Težave imajo s hitrostjo delovanja. Ob implementaciji načrtovan odzivni čas naj bi bil do 10 milisekund, vendar se v realnosti niti ne približajo temu. Nasprotno njihova konkurenca, ki že poganja podoben sistem na Linuxu tak odzivni čas zlahka dosega.
Na Linux so prešle že nekatere druge tudi borze, med njimi borza v New Yorku in Chichagu.

TradeElect je bil skupen projekt podjetja Microsoft in podjetja Accenture – svetovno poznane svetovalne agencije. Njihova infrastruktura sestoji iz zmogljivih HP ProLiant strežnikov, Windows Server 2003 platforme, ter kombinacije .NET in C# programov in SQL 2000 strežnika.

Ne zgodi se pogosto, da se neko podjetje odloči opustiti sistem, v takem stroškovno-investicijskem rangu. Zagotovo je tudi priznanje lastne napake ob izbiri izredno boleča izkušnja za vodilne.

vir: Computerworld

,

No Comments