Archive for junij, 2009

Brezplačni programi za nevladne organizacije

Nevladnim organizacijam je odslej omogočen lažji in brezplačen dostop do računalniške programske opreme.

Center odprte kode Slovenije je na svojih spletnih straneh objavil zbirko programov OKNO (Odprta Koda za Nevladne Organizacije). Zbirka vsebuje polno funkcionalne programe za Windows okolje, ki jih mnoge nevladne organizacije po svetu že uporabljajo.

Namen zbirke računalniških programov in spletnega mesta OKNO je omogočiti nevladnim organizacijam na enem mestu urejen dostop ter celovito podporo za legalno odprto kodno programsko opremo, ter tako prispevati k zmanjševanju digitalnega razkoraka v nevladnem sektorju in k razvoju celotnega sektorja, ki neprestano in pogosto na temeljih prostovoljne participacije skrbi za zdravje naše družbe.

Brezplačno je zbirka OKNO na voljo na straneh www.coks.si/index.php5/OKNO v ISO zapisu, lahko pa ga proti plačilu stroškov tiska in poštnine naročite na DVDju. Vsi programi so na voljo tudi posamično preko spletnih povezav.

Zbirka OKNO je nastala na pobudo predstavnikov nevladnih organizacij in v tesnem sodelovanju med Centrom odprte kode Slovenije (COKS), Inštitutom za e-participacijo (INePA), zavoda PIP (www.nevladna.org), ter Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS).
Delo COKSa je finančno podprto s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), ter podjetja Agenda.

Mnoge nevladne organizacije, kljub stalnem pomanjkanju denarja za izvedbo njihovih projektov in
aktivnosti, plačujejo drage licenčne programske pakete na podlagi zavezujočih pogodb ter omejenih
pogojev uporabe s strani licenčnih ponudnikov. Mnogokrat ne vedo, da so jim na voljo povsem
brezplačni programi, ki jih mnoge nevladne organizacije po svetu že uporabljajo.

V zbirki programov lahko uporabniki najdejo pisarniški paket OpenOffice.org, spletni brskalnik
Mozilla Firefox, e-poštni odjemalec Mozilla Thunderbird, program za projektno vodenje Open
Workbench, program za izdelavo grafike Gimp, multimedijski predvajalnik VLC media player in še
mnogo več. Zbirka je nastala na podlagi tesnega sodelovanja odprto kodne skupnosti in
predstavnikov nevladnih organizacij.
OKNO Odprta koda za nevladne orgaizacije. Kakovostni polno funkcionalni programi za nevladni sektor

,

No Comments

Primer iz prakse: Banka Koper


Banka Koper je šesta največja banka v Sloveniji in hkrati prva, ki je preselila na splet celotno poslovanje.
Njene stranke opravijo kar 90% vseh transakcij preko spleta. S tehnološkega vidika zaseda mesto prvega inovatorja na slovenskem trgu, s povečevanjem ponudbe on-line storitev nameravajo ta položaj obdržati.

Kako jim to uspeva? Imajo 830 zaposlenih v Sloveniji, to za banko niti ni tako zelo veliko. Verjetno si mislite, da so morale biti te investicije za njih izredno drage, in če še omenimo splošne pogoje v bančništvu, ki v času krize niso najbolj zavidljivi. Kako jim je uspelo?

Ob podrobnem pregledu v drobovje njihovega informacijskega sistema dobimo vtis, da morda skrivnost ni v denarju, ki se ga nameni v investicije, temveč na vrednosti, ki jih te investicije prinašajo. Na mestu je da pohvalimo pogum managementa in informatikov za sprejete odločitve in s tem povezano prevzemanje odgovornosti ki ob iskanju alternativnih poti ni majhna.
Sistem Banke Koper temelji na rešitvah, ki so za mnoge nestandardne (med drugim se jih zaradi škarij in platna posameznikov ogibajo tudi v naši javni upravi) in so bile dolga leta tarča več milijonov vrednih marketinških napadov s strani komercialnih ponudnikov.
Govorimo seveda o odprti kodi.

V začetku je Banka Koper izbrala komercialno rešitev e-bančništva za osnovo razvoja BANKA IN sistema. Po 12h mesecih so sprejeli izredno težko odločitev, da ta sistem kljub vloženemu denarju opustijo in iščejo alternativo. Ta rešitev je bila draga, nefleksibilna, manjkalo je tudi uporabne dokumentacije, razvoj pa prepočasen.
Nova izbira je morala temeljiti na drugačnih temeljih. Nikakor niso ponovno želeli ostati priklenjeni na enega ponudnika programja, sami so želeli nadzorovati informacijski razvoj. Strategija neodvisnosti je ključnega pomena da lahko prideš in ostaneš v samem tehnološkem vrhu. Banka Koper je izbrala odprto tehnologijo, ki že v samih temeljih omogoča povezljivost z obstoječimi sistemi.

Morda boste presenečeni, da odprta koda sicer ni neznanka v slovenskem gospodarstvu, temveč kar ustaljena praksa, še posebej v večjih podjetjih. Težko je najti podjetje s 100 ali več zaposlenimi, kjer odprta koda ne bi bila tako ali drugače prisotna.

Pa poglejmo kaj se skriva pod pokrovom Banka In sistema Banke Koper:
JBoss Enterprise Aplication Platform 4.3, ki vsebuje JBoss Seam in zanesljivo Red Hat Linux platformo, DB2 baza podatkov. Vse skupaj pa teče na HP Blade strežnikih. BANKA IN tako sestoji iz rešitve za e-bančništvo, CRM sistema in elektronskega podpisovanja vseh distribucijskih kanalov.

Kakšni so bili prvi vtisi ko so sistem postavili?
Hitrost razvoja rešitev na novi platformi je bila izredno hitra in je kljub izgubi 12 mesecev omogočila pravočasno izvedbo projekta. Alfresco odprto kodni dokumentni sistem deluje na Linuxu zanesljivo in s polno hitrostjo. Sedaj že vzpostavljen Banka IN sistem, ki temelji na Linuxu in odprto kodnih rešitvah ne zahteva več nikakršnih dodatnih stroškov, razen minimalnega vzdrževanja. Cena tega je v primerjavi s komercialnimi rešitvami zanemarljiva. Hkrati ponuja vso fleksibilnost za nadaljnji razvoj.
Mojca Plahuta, direktor tehnološkega oddelka pravi:
"Red Hat Linux se je izkazal za pravilno izbiro Banke Koper. Je v skladu z našo poslovno strategijo, biti neodvisen od katerekoli platforme. Omogoča nam razvoj lastnih rešitev ter s tem ostati na tehnološkem vrhu".

Ponovno čestitke slovenskemu gospodarstvu za drznost in uspehe.
COKS

Imate zanimive lastne izkušnje z odprto kodo?
Delite jih z nami!

1 Comment

Ko zaživi svoboda

Finančna kriza je močno prizadela tudi podjetja, ki se ukvarjajo s tehnologijo. Na področju programske opreme marsikatero podjetje sooča s finančnimi težavami in so prisiljeni odpuščati svoje zaposlene. Istočasno pa nekatera podjetja ki se ukvarjajo z odprto kodo beležijo dvomestne številke rasti. Red Hatu na primer se je prodaja povečala za 18% na letni stopnji. "Proračuni so tesni, po našem mnenju je to dobro za odprto kodo." Pravi Jim Whitehurst, vodja Red Hata. Odprto kodo so uporabniki sprejeli v takšni meri, da se k njej usmerjajo tudi tradicionalni ponudniki programja. Mnoga podjetja ponujajo komercialne dodatke za odprto kodne projekte in vedno težja je delitev podjetij na komercialna in odprto kodna. dober primer tega je na primer Alfresco.

cwb508
Cena je najpogostejši razlog za širitev odprtega programja med poslovne uporabnike. Uspeh odprte kode ni več le v Linuxu in Apache strežniku. Podjetja, ki se ukvarjajo z bazami podatkov (za primer Ingres), poslovno inteligenco (jasperSoft), CRM sistemi (na primer Sugar CRM), dokumentnimi sistemi (Alfresco) uspešno osvajajo tržne deleže in uspešno zadovoljujejo potrebe poslovnih uporabnikov.

Ko podjetja razmišljajo o uporabi odprte kode, tehtajo predvsem ceno komercialnih licenčnin na eni strani in stroške, ki nastanejo ob prehodu v obliki dodatnih človeških virov in znanja potrebnega za implementacijo odprto kodnih rešitev, na drugi strani.

Vendar cena ni edini razlog za popularnost odprte kode. Veliko število podjetij ne pozna glavnih prednosti pred komercialnimi rešitvami. Odprta koda ponuja fleksibilnost, ki je komercialno programje ne, saj licence vsebujejo omejitve glede načina uporabe (poseganje v kodo, pouporaba, …). Podjetja spoznavajo da odprta koda ni manj varna, kot nas v to prepričuje marketing komercialnega programja, temveč nasprotno. Včasih je obstajal strah da se bo podjetje znašlo pod tožbami zaradi uporabe odprte kode. Vendar vsi pomembni odprto kodni projekti nudijo pravno varstvo podjetij z licencami pod katerimi so izdani (GPL,…).

Velika odprto kodna podjetja so postala dosti bolj pragmatična. Red Hat in Novell na primer služita denar tako da Linux dajeta brezplačno v uporabo, vendar zračunavata podporo tistim, ki jo potrebujejo. Stranke plačajo podporo in so tako upravičene do zaščite odgovornosti in tehnične pomoči v kolikor gre kaj narobe pri implementaciji.
Zadnja leta pa se je uveljavil nov model, ki omogoča plačljive dodatke (ekstenzije) za odprto kodne programe.
Nekatera podjetja so ugotovila da lahko jedro programa dajo na uporabo brezplačno, uporabijo odprto kodni model poslovanja, ter koristijo in tržijo inovativnost odprto kodne skupnosti. Tradicionalna komercialna podjetja pa v zadnjem času vse bolj navezujejo lastne komercialne rešitve na odprto kodno programje. Celo Microsoft previdno sprejema tisto, kar so nekdaj managerji označevali za "rakavost" računalniškega sveta.

Povzeto po Economist

, ,

No Comments

Španija: Microsoft ali odprta koda?

V Španiji je vprašanje programske opreme v šolstvu eskaliralo tako daleč, da je postala ena glavnih tem na vseh medijih. Predsednik vlade Zapatero in Bill Gates pa sta pod žarometi novinarjev poskusila najti odgovor na vprašanje ali na 420.000 Šolskih laptopov instalirati odprto kodne ali Microsoftove rešitve. Rešitev tega vprašanja se sedaj najbolj nagiba k tem, da bo na laptopih tako Microsoft, kot tudi Linux.
Bill Gatesu se je zgodil neljubi spodrsljaj, saj je malo zamešal pokrajine v Španiji in je tako po poročanju nacionalne televizije javno pohvalil napredek, ki so ga dosegli v pokrajini Extremadura, ki pa je vzorna uporabnica odprte kode. V medijih pa so se pojavili naslovi "Bill Gates poklonil časti dobrim praksam z Linuxom Extremaduri".

,

No Comments