Arhiv maj, 2009

Red Hat toži Švico

Vlada v Švici je brez javnega razpisa podaljšala pogodbo z Microsoftom za tri leta, kar jo bo stalo 15 milijonov dolarjev letno (14 milijonov frankov). to so storili na podlagi trditve, da na trgu ni alternativnih rešitev Microsoftu. Kot odgovor na to je 18 tehnoloških podjetji, med njimi tudi Red Hat vložilo tožbo. Zahtevajo da se razveljavi pogodba o nakupu licenc, ter da se omogoči pošten javni razpis, kjer se bodo lahko prijavila tudi Microsoftu konkurenčna podjetja.
Več o tem

red-hat

,

No Comments

Vancouver se odpira

Uprava mesta kanadskega mesta Vancouver je naredila odločen korak k odprtosti. Sprejeli so odločitev, da bodo pri vsaki novi investiciji v programje preverili tudi možnosti, ki jih ponuja odprto kodno programje. Uporabljali bodo odprte standarde zapisa podatkov, ter čimveč zbranih podatkov ponudili tudi javnosti.
Programe, ki so jih razvili v okviru mestne uprave Vancouver, bodo ponudili pod odprto kodno licenco. S temi ukrepi se bodo postavili ob bok San Franciscu, Washingtonu in Torontu, Ki se na drugi strani luže zavzemajo za transparentnost.
Več o tem

,

No Comments

Uporaba odprte kode v Sloveniji

Če sklepamo po izredno visoki uporabi brskalnika Firefox (Slovenci smo med prvimi tremi državami, kjer je delež uporabe zrasel čez 50% (poleg Slovenije še Indonezija in Makedonija)), odprto kodni programi slovenskim uporabnikom nikakor niso tuji.

Kako pa kaže našemu gospodarstvu in državi pri sprejemanju odprte kode? RedHat je objavil statistiko 75h držav, kjer se je Slovenija znašla na 24. mestu, ta statistika kaže da naši javni upravi ne gre odprta koda tako dobro od rok, medtem ko gospodarstvo bolj pridno izkorišča prednosti odprte kode.

Odprta koda se uporablja v večini večjih podjetij v Sloveniji, kot so na primer Mercator, Merkur, bančni sektor. Uporablja se predvsem na ključnih področjih, kot so varnost, vzdrževanje sistemov, datotečnih strežnikih,… Slovenija zaseda ponosno 6. mesto v uporabljenosti odprte kode v gospodarstvu. Čestitke!

Javna uprava dosega povprečje držav – 34. mesto, kar sicer ni tako slabo, vendar tu je potreba poudariti, da je bilo v Sloveniji izpeljanih nekaj posameznih (vendar zelo pomembni) solo projektov, ki statistiko tako popravijo. Se pa marsikdaj čuti pomanjkanje politične volje, da bi naša uprava resnično optimizirala svoje sisteme z vključevanjem odprte kode.

Kot v ostalih državah EU imamo tudi v Sloveniji kompetenčni center za odprto kodo (COKS), ki je bil v okviru OSOR in Evropske komisije podan kot vzorčni primer cetra, po katerem naj bi se ostale države zgledovale, saj poleg svetovalne dejavnosti ponuja tako strokovno tehnično kot končno uporabniško pomoč za odprto kodne programe.

In vendar se mnogi iz javne uprave mnogokrat pozabijo obrnit po nasvete k nam, priprava razpisov za IT investicije je mnogokrat v nasprotju s smernicami, ki jih je pripravila EU, še vedno se naročajo rešitve, ki delujejo le na strežniški infrastrukturi določenih komercialnih ponudnikov, s tem se povečuje lock-in in dolgoročno povzroča višje stroške prehoda na odprto kodno infrastrukturo. Še zmeraj se oblikujejo javni razpisi, ki povprašujejo po določenem produktu, ne pa po funkciji, ki naj bi jo rešitev opravljala. S tem ko se favorizira določenega proizvajalca programja, prihaja do nasprotje zasebnih interesov in pooblastil (8. člen Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev), to pa lahko povzroča osebno odgovornost pripravljalcev razpisa. Hkrati pa lahko taka napačna praksa, vrtoglavo podaljša čas realizacije in poviša stroške razpisov, če se kdorkoli pritoži. Tudi portal e-uprave, ki je dolgo veljal kot paradni konj informatizacije naše javne uprave, zaradi površnosti pri izvedbi omejuje uporabo kar polovici slovenskih uporabnikov interneta (uporabniki Firefoxa). 5. člen zakona o dostopu do informacij javnega značaja določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam, vsak od njih mora imeti pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij v pridobitne ali nepridobitne namene. Tudi storitve javne uprave morajo biti v principu enako dostopne vsem. Kljub številnim opozorilom in številnim obljubam ta zadeva še ni rešena.

Ocena Centra odprte kode Slovenije glede javne uprave je, da je potrebno še mnogo postoriti pri realizaciji smernic evropske komisije glede vlaganj v IT, hkrati pa lahko pohvali posamezne predstavnike javne uprave, ki so uspeli davkoplačevalcem prihraniti marsikateri evro z inovativnimi implementacijami odprto kodnih rešitev v njihov sistem.

Uporaba OK v Evropi

Uporaba OK v Evropi

, ,

No Comments

Zanesljivost strežnikov

Pri odločitvah glede izbire strežniškega operacijskega sistema je potrebno upoštevati mnogo faktorjev. Upoštevati je potreba namen za kaj se uporablja, ceno, znanje in tudi zanesljivost.

Tokrat smo se lotili zanesljivosti strežnikov.
V najobsežnejši raziskavi (Yankee group), ki je merila dejanski čas delovanja in je vključevala 700 sistemov v kar 27h državah so prišli do zanimivih ugotovitev.

Zbrali so podatke za leto 2006 in 2007 in izračunali koliko povprečno so bili strežniki dosegljivi v tem času glede na strežniško rešitev, ki jo uporabljajo.

Podatki ki jih navajamo so veljali za leto 2007:

Med tem ko najdemo Microsoftov Server 2003 na neslavnem zadnjem mestu lestvice z kar 9 ur povprečnega nedelovanja na leto, so rezultati ostalih strežniških rešitev dosti bolj tesni in se gibljejo okrog 1 ure.
pa jih naštejmo nekaj:
Red Hat Enterprise Linux (RHEL) 1,75 ur na server, kustumizirane instalacije Redhata so se odrezale bolje v povprečju 52 minut nedelovanja.
Ubuntu, ki je sicer bolj znan kot desktop rešitev, se lahko pohvali z 1,1 uro nedelovanja
Novell's Suse Linux malenkost čez 1 uro nedelovanja na leto
Glavni junak pa je IBM's AIX, s samo 36 minutami nedelovanja na leto.

Kot zanimivost pa naj še omenimo da Windos strežniki neslavno vodijo tudi po času ki ga zahteva vzdrževanje, dodajanje patchov, torej človeške vire:

Potrošen čas

Potrošen čas


Več o raziskavi

Naj zaključimo z mislijo da se bolj splača vlagati v izobraževanje informacijskega osebja, kot pa v nakup dragih licenc.

, ,

No Comments

Avstrija: Ministrstvo za šolstvo ne plačuje več MS Office licenc

V Avstriji so se odločili, da od jeseni dalje šole ne bodo več upravičene do sredstev za nakup MS Office licenc. Namesto tega bodo promovirali Open Office in šolam dali 10 EUR za vsako namizje ki bo prešlo iz Microsoftovega na OpenOffice pisarniški paket.

Podoben načrt imajo z operacijskimi sistemi, ki ga bodo verjetno izvedli nekje do leta 2012.
Iz šole Kremser Bundesgymnasium Rechte Kremszeile, pa poročajo o uporabi Linuxa na računalnikih, ki jim je zmanjšal stroške vzdrževanja, saj se jim ni več potrebno bati virusov.

Več o tem

No Comments

Belgija naredila nov korak k odprtosti

Uprava mesta Anderlecht je aprila izvedla prehod na odprto kodni pisarniški paket OpenOffice, ki se uporablja na vseh 600 namizjih.
Mestni svet je v svoji izjavi za javnost povedal "Prehod na prosto programje občutno zniža stroške pri nakupu licenc. Še posebno pomembno pa je, da prinaša večjo neodvisnost od dobaviteljev, ter omogoča uporabo odprtih standardov pri izmenjavi informacij."
Kljub temu da OpenOffice podpira shranjevanje in branje dokumentov v formatu .doc so se odločili da bodo uporabljali ODF in PDF formate, in ne zaprtega DOC formata, razen v primerih ko bodo izražene želje po dokumentih v tem zapisu.

Belgijska medijska hiša Datanews poroča da je letni prihranek mesta Anderlecht 250.000 EUR.

Na OpenOffice prehajajo tudi mesti Charleroi in Vorst. Charleroi je na OpenOffice prestavil že polovico od svojih 1600 namizij. CIRB, regijski kompetenčni center za odprto kodo pomaga mestni upravi pri prenosu makrojev iz Microsoft offica na Open Office pisarniški paket.

Vir: OSOR

,

No Comments

Kaj se zgodi ko sodišče prisili v razkritje izvorne kode? Kaos ker nekdo ni želel plačati kazni za vožnjo pod vplivom alkohola.

Programsko opremo delimo na komercialno in odprto kodno. Iz pravnega vidika gre predvsem za razliko v licencah pod katerimi jo lahko uporabljamo, odprto kodne licence govorijo o svoboščinah ki nam jih zagotavljajo, komercialne pa o omejitvah pod katerimi jih uporabljamo. Pomembna značilnost odprto kodnih programov je tudi ta, da je izvorna koda javno dostopna, vsak jo lahko preuči, spremeni, uporabi in tudi distribuira. Zaradi javne dostopnosti je razvoj tega programja vedno pod drobnogledom spletnih zanesnjakov, ki razvijajo programje naprej, vsak košček kode široko uporabljenega OK programja je tako mnogokrat strokovno preverjen in popravljen, medtem ko je razvoj komercialnega programja skrit pred očmi sveta znotraj softwerskih hiš, Zanesljivost in varnost za uporabnika tako nista preverljivi.
Odprto kodni razvijalci zaradi preverljivosti mnogo bolj pazijo in upoštevajo splošno veljavne standarde. Pri komercialni programski opremi pa ni nujno tako, saj se razen razvojnega teama v kodo ne poglablja nihče.

In kaj ima to veze z zgornjim naslovom?
Zanimiva zgodba prihaja iz New Jersija, kjer so trenutno pod vprašanjem naprave za merjenje alkohola v izdihanem zraku. Zaključuje se je namreč sodni primer država proti Jane H.Chun, kjer je obramba pripeljala primer vse do vrhovnega sodišča in zahtevala da se preveri izvorna koda Alkotesterja Draeger 7110 nemškega proizvajalca. Drager se je razkritju kode sicer upiral, saj ga je ščitila komercialna licenca, vendar ga je sodišče z odločbo prisililo da mora kljub temu omogočiti preučitev izvorne kode alkotesterja.

Sama kakovost uporabljene programske koda se je izkazala kot katastrofalna. Podjetje Drager je napravo testiralo podjetje v lasti njihove softwerske hiše SysTest. Neodvisni test pa je naredilo podjetje Base One Technologies. Slednje je našlo kar 19400 potencialnih napak v kodi in svetovalo v svojem poročilu naj se omenjeni model nemudoma umakne iz uporabe.
Nekaj ugotovitev:
Program za alkotest ne ustreza razvojnim standardih ki jih ima vlada Zda in vojska, ne ustreza niti FAA standardom, ravno tako ne tudi komercialnim standardom za javno varnost. Napačno računa povprečja merjenj. Bolj natančen je le pri malih količinah alkohola, ne deluje razpoznavanje napak, ta del kode je bil izklopljen, softwer sicer vklaplja posamezne module testerja vendar ne zna preveriti ali ti resnično delujejo, pri merjenjih preveč upošteva ekstremne vrednosti, vsebnost alkohola računa na podlagi razmerja pred in med merjenjem in avtomatsko predvideva da je začetna vrednost enaka 0….
Kodo so testirali tudi z odprto kodnim orodjem za preverjanje kode imenovanim Lint, ta je pokazal, da so napake v kar 3/5 vrstic kode.

Sodišče bo najverjetneje proglasilo alkotester kot nezanesljiv in na trhla tla postavilo vse postopke proti alkoholiziranim voznikom. Odvetniki si zagotovo že manejo roke.
Celotna zbirka dokumentov je objavljena tu, Lahko pa si preberete krajši povzetek

pozor

No Comments

Ubuntu One

Canonical, podjetje ki distribuira najpopularnejšo namizno Linux distribucijo Ubuntu razvija novo spletno storitev Ubuntu One.
Trenutno je storitev še v beta fazi, zaživela pa naj bi nekje v oktobru, ko bo izdana tudi nova različica Ubuntu Linuxa 9.10, z imenom Karmic Koala. Glavna funkcionalnost, ki jo ponujajo že sedaj v beta različici je sinhronizacija med različnimi računalniki. Uporabnik označi katere mape želi da se sinhronizirajo, ko se spremeni datoteka znotraj lokalne mape, to sistem zazna in jo posodobi tudi na spletnem prostoru, ki ga ponujajo v okviru Ubuntu One, nato pa spletna storitev poskrbi za avtomatsko updatanje tudi na drugih računalnikih tega uporabnika. Datoteke je mogoče posodabljati tudi med različnimi uporabniki po vzoru delovnih skupin.
Trenutno je storitev šele v beta različici, je pa pričakovati še številne dopolnitve. Uporabnik lahko brezplačno dobi 2 gigabyta prostora, v kolikor je to premalo, Canonical ponuja tudi možnost plačljivega paketa z 10 gigabytov prostora.
Za preiskus Ubuntu one se lahko prijavite tu

,

1 Comment

Linux v oblakih

Zaradi množične uporabe interneta, hitrega razvoja in vse hitrejših spletnih povezav, se aplikacije selilo iz namizij v splet. Vse več aplikacij deluje kar preko brskalnika na oddaljenih strežnikih. Konkurenca ponudnikov programja kot storitev je vse večja, brskalniki so vse hitrejši in nam tako omogočajo hitro delo brez potrebe po nalaganju posebnih aplikacij na namizje. S tem se tudi zmanjšuje potreba po nakupovanju dragih programskih paketov, zmanjšuje se tudi potreba po zmogljivosti strojne opreme.
Malce smo pogledali med oblake, preverili ponudbo, hkrati pa nas je naša geekovska radovednost pripeljala do zanimive ugotovitve. Nad oblakih se razprostira zelo odprto nebo.
Večinoma vsi ponudniki programja v oblakih uporabljajo predvsem odprto kodne tehnologije, le Microsoft uporablja komercialno programje na svojih strežnikih. Odprtih oblakov je že kar 21, med njimi Amazon, Google Apps, IBM's Blue Cloud, VMware's vCloud in Dell's Cloud Computing Solutions. Hkrati iz Red hata poročajo da že pomagajo pri nastajanju novih oblakov kar 50. strankam, oblake bo seveda poganjal RedHat Linux.

In kje so vzroki za to? V čem je Linux boljši od konkurence?
Linux je arhitekturno osnovan za velikost, je efektivnejši, varnejši in transparentnejši. Tak sistem ne zahteva takih zmogljivosti in tudi poraba energije je manjša kot pri komercialni konkurenci. Hkrati pa ima tudi prednost za same uporabnike. Zaradi interoperabilnosti, transparentnosti in odprtih standardov lahko uporabniki mnogo lažje preselijo svoje poslovanje na katero od konkurenčnih rešitev, če želijo. Razmere na trgu se namreč hitro spreminjajo, težko je predvideti kakšne bodo čez leto ali dve. Odprto kodni APIji preprečujejo tako imenovan vendor lock-in, ki povzroča glavobole marsikaterega informatika in managementa zaradi višjih stroškov lastništva.

Pod svobodnim nebom

Pod svobodnim nebom

, , ,

No Comments

Brez odprte kode ne gre – tudi pri Microsoftu

Softwarski giganti dostikrat izustijo kako pikro čez odprto kodo, ta jim zadnje čase vedno bolj učinkovito klesti dobičke. Odprta koda je izredno pogosta tarča tako imenovanih FUD (Fear, uncertainty and doubt) kampanj s strani gigantov, predvsem Microsofta, a glej ga zlomka. Odprta koda se je znašla na enem izmed najbolj strateških področij velikana iz Redmonda.
Ko pa se gre za tekmo z močnim Googlom na področju iskanja, pa Microsofta tudi odprta koda več ne moti toliko. Razvijalci Microsoftovega novega iskalnika Kumo stavijo na odprto kodo in jo množično uporabljajo.
To pa seveda ni edini primer uporabe odprte kode v Microsoftovih rešitvah (npr. JQuery v Visual Studio). Na splošno je odprta koda odličen inkubator idej ki jih hitro posvojijo softwerski velikani in ponudijo množicam. Spomnimo se samo brskalnikov, odpiranje strani v tabih, integriranega iskalnika, itd…).
Prihodnost je vsekakor tako v odprti kodi kot tudi komercialnih rešitvah. Izbira programja pa je vedno stvar uporabnika. Več o tem si lahko preberete tu

No Comments