Arhiv april, 2009

Open Office in Firefox osvojila Amsterdam

OpenOffice je brezplačen polno funkcionalen pisarniški paket

OpenOffice je brezplačen polno funkcionalen pisarniški paket


Firefox je priljubljen zaradi varnosti in hitrosti

Firefox je med uporabniki priljubljen zaradi varnosti in hitrosti delovanja


Mestna uprava v Amsterdamu se aktivno bori z lock-inom s strani Microsofta. Uporabljajo namreč virtualizacijsko orodje Softricity, katerega ne morejo na hitro opustiti. Microsoft jih je s svojimi pogoji prisilil v podaljšanje licenc celotnega nabora njihovega programja. V odgovor na to je mestna uprava sicer odobrila podaljšanje licenc, vendar hkrati izdala tudi sklep da se na vseh 15.000 namizjih v lasti mestne uprave uporabi OpenOffice kot glavno pisarniško orodje in Firefox kot glavni brskalnik. Hkrati bodo povečali število odprto kodnih namizij v javni upravi in do konca leta naredili plan kako v celoti preiti na odprto kodna namizja.
več o tem

,

No Comments

Lokalna skupnost Gribskov na nizozemskem prihranila 270.000 Eur s prehodom iz Microsoft Office na Open Office

V letu 2007 so se odločili za prehod na Open Office. S tem prehodom prihranijo približno 130.000 EUR vsako leto za nakup, vzdrževanje in podporo. Hkrati so podprli tudi odprte formate zapisov odf.
Van Den Linden, ki je predstavil projekt prehoda na konferenci o odprti kodi in javni upravi v Kopenhaegnu opozarja tudi na druge pozitivne učinke takegaa prehoda, poleg samega prihranka. Prehod na Open Office ima veliko pozitivnih učinkov pri razvijanju konkurence na trgu in razvoju lokalnega trga programske opreme.
Več o tem si lahko preberete tu

No Comments

Madžarska vlaga v razvoj odprte kode

V Madžarski javni upravi je prišlo do zaskuka v smer odprte kode. Medtem ko je sedaj večina denarja za investicije v informacijsko tehologijo šla k komercialnim ponudnikom, letos planirajo vložiti 41 milijonov evrov v odprto kodno programje. S tem bodo omogočili tudi večji razvoj iformacijske tehnologije v državi.
Druga pomembna novica je da bodo ponovno vzpostavili kompetenčni center za odprto kodo, ki je že deloval celo pred COKSom v Sloveniji, vendar so ga po enem letu ukinili.

več o tem

No Comments

Nizozemsko ministrstvo za notranje zadeve mora ponoviti razpis

Ministrstvo za notranje zadeve na Nizozemskem potrebuje nov poštni strežnik, ki bo zmogel upravljati s 175.000 e-naslovi. Razpis je bil napisan na način ki favorizira komercialne ponudnike in ne omogoča konkurenčne prijave ponudnikov odprte kode.
Zaradi tega razloga je bil razpis kasneje umaknjen in ga bodo sestavili ponovno.

več o tem

No Comments

Odprto kodno predsedništvo predsednika Obame

Portal Forbes.com razmišlja o možnostih in priložnostih odprte kode v Združenih državah. Predsednik Obama je precej podpore neodvisnosti interneta in tudi odprti kodi izrazil že v kandidaturi. Mnogo teh obljub že uresničuje v prvih mesecih svojega predsedovanja.

Več www.forbes.com

No Comments

Microsoft ponovno kaznovan

Tržna politika giganta Microsoft ne pozna meja. Nenehni postopki proti Microsoftu, kazni s strani nacionalnih uradov za varstvo konkurence in s strani Evropske komisije so verjetno le kapljica v morje v primerjavi z zasluški ki izvirajo iz monopola, katerega si s svojo tržno agresivnostjo in omejevanjem konkurence zagotavlja.

Tokrat je Microsoftu bila s strani Nemškega urada za varstvo konkurence izrečena kazen 9 milijonov evrov, ker se je s prodajalci dogovarjal in vplival na končno ceno za Office Home and Student 2007 na nedovoljen način.

Microsoft je sprejel kazen.

več si preberite tu.

No Comments

Somrak odprte kode na MJU – nekompetentnost ali interesi?

V začetku leta so trije poslanci Državnega zbora RS dr. Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič objavili ambiciozno in za nekatere kar šokantno pobudo o hitrejšem prehodu državnih in javnih inforamcijskih sistemov na odprto kodo.

Pobudo so naslovili na predsednika vlade, ministre za javno upravo, za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter za šolstvo in šport. Dne 26.3.09 je na 19. redni seji Vlada RS prejela odgovor Ministrstva za Javno Upravo.

Po prvem prebiranju odgovora mi je skoraj vzelo sapo. En kup netočnosti, zavajanja, nekompetence in poenostavitev, da začne človek upravičeno dvomiti o sposobnosti državnih organov za opravljanje svojih nalog. Po večkratnem branju pa prepoznam v odgovorih jasne vzorce FUD (Fear, uncertainty and doubt) – marketinških trikov in manipulacij, ki jih tudi programski velikani uporabljajo za blatenje konkurence in poveličevanje svojih izdelkov.

Verjamem, da je marsikateri bralec zmeden in se v odgovorih MJU ne more znajti! Odgovor MJU je očiten prispevek k zamegljevanju dejstev in družbene koristnosti odprte kode v Sloveniji ter nadaljevanje favoriziranja nadnacionalk ter monopolnih ponudnikov IT rešitev in storitev v Sloveniji. Ob tem naj omenim, da se samo za licence in vzdrževanje namizij in pisarniških paketov vsako leto nameni okoli 10 mio EUR, zato o celotnem znesku, ki jih državna in javna uprava RS vsako leto nameni za namizne in strežniške licence  niti razmišljati nočem.

Odnos in politika večjih držav EU (Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Belgija) do odprte kode je praviloma dobro definirana, utemeljena in obravnava širši kontekst odprte kode, zato jo primerno vzpodbuja in umešča ter maksimalno izkorišča prednosti, ki jih odprta koda ponuja.

Želim, si da bi podobno smer ubrali tudi v Sloveniji, zato odgovor MJU zahteva in si zasluži komentar:

Praviloma pa je smotrno, da se podpiše pogodba s razvijalcem posamezne programske opreme za njeno vzdrževanje, kar pa je seveda plačljivo. Zato prehod na odprto kodo ne pomeni prihranek celotnih stroškov, ki jih država namenja za licence. Pri tem je seveda potrebno posebej preveriti dostopnost in kvaliteto podpore uporabljene programske opreme s posebnim poudarkom na zmožnostih podpore v slovenskem prostoru.

Odprto kodni programski paketi praviloma ne nastajajo v okviru enega "razvijalca" (podjetja?) s katerim bi bilo moč podpisati pogodbo o vzdrževanju. Model odprto kodnega razvoja ne pozna "razvijalca" ampak neodvisna podjetja, ki običajno aktivno  sodelujejo pri razvoju rešitve in hkrati ponujajo komercilane storitve pomoči, podpore ali dodatnega razvoja in prilagoditev. Takšna pogodba je vsebinsko in stroškovno enkovredna pogodbi z lokalnim integratorjem, ki poskrbi za namestitev in vzdrževanje komercialnega izdelka.

1. Spletni brskalnik
MJU ne vidi težav pri uporabi drugih odprto kodnih brskalnikov za dostop do svetovnega spleta namesto Microsoftovega Internet Explorerja, ki je vključen v skupno licenco z Windowsi, kar pomeni, da tu ni nobenega prihranka. Uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij.

Microsoft Internet Explorer je del plačljivega operacijskega sistema Windows. Torej uporabnik plača licenco za operacijski sistem. Neuporaba MS Explorer sicer ne bo pocenila stroškov licenc, se pa s tem izognemu (ne)varnostim hroščavega brskalnika.

2. Pisarniška orodja (OpenOffice.org)
MJU tudi ne nasprotuje uporabi OpenOffice.org oziroma njegovih inačic namesto Microsoft Office. Nekateri uporabniki že sedaj uporabljajo to rešitev. Skladno z mednarodnimi standardi, ki opredeljujejo formate za izmenjavo dokumentov, MJU pripravlja pobudo za določitev odprtega standarda ISO/IEC 26300:2006 »Open Document Format for Office Applications (Open Document) v 1.0« kot obveznega standarda za izmenjavo dokumentov znotraj državne uprave Republike Slovenije.

MJU sicer "ne nasprotuje" uporabi OpenOffice.org (kar ne pomeni, da jo odobrava), po nekaterih neuradnih informacijah pa svojim uporabnikom (če že morajo zapustiti MS Office) priporoča uporabo IBM Symphony. Ker baje dvomi o dosegljivosti in kakovosti podpore za OpenOffice.org v Sloveniji????

3. Operacijski sistem na delovnih postajah (LINUX)
Večjo težavo vidimo pri predlagani uvedbi operacijskega sistema LINUX na delovne postaje, kjer je sedaj večinoma v uporabi Microsoft Windows XP. Najprej gre tu za številne aplikacije, ki jih uporabljajo uporabniki v javni upravi, ki so napisane za delovanje v Microsoft Windows okolju.
Pred zamenjavo operacijskega sistema na delovnih postajah je potrebno preveriti pravilnost delovanja vse obstoječe programske opreme v novem okolju, kar praviloma povzroči obsežne prilagoditve te programske opreme, ki so časovno in finančno lahko zelo zahtevne.

Ne samo zaradi odprte kode, tudi zaradi prenosljivosti in neodvisnosti, je imel MJU v zadnjih 6 letih izvrstno priložnost, da uvede standarde naročanja programskih rešitev, ki bi preprečili današnje stanje zaklenjenosti v dobavitelja (vendor lock-in).
Pisanje rešitev SAMO za Windows okolje je praksa, ki danes ne zdrži več resne presoje, sploh ko gre za naročnike velikosti državne uprave!

Nato je potrebno upoštevati dejstvi, da je v svetovnem merilu operacijski sistem Microsoft Windows prisoten v več kot 95% vseh delovnih postaj in da del strokovnjakov z informacijsko varnostnega področja meni, da Linux operacijski sistem še ni primeren za končnega uporabnika (vir SANS dec. 2008) zaradi preveč odprte kode in prevelike ranljivosti v primeru množične uporabe ter neustreznega znanja za uporabo le-tega.

Praviloma v poročilih o prehodih večjih uporabnikov na odprto kodne rešitve poročajo o večji varnosti, manjši izpostavljenosti virusom in večji zanesljivosti delovanja.

Ker posamezne institucije v državni upravi RS nimajo enakih delovnih potreb in posledično istih informacijskih rešitev, je zato potrebno vsako institucijo obravnavati kot samostojen problem, kar pomeni velike zahteve tako po kadrih s ustreznim znanjem kot tudi po potrebnih finančnih sredstvih, pri čemer pa je potrebno posebno pozornost posvetiti nemotenemu delovanju posameznih institucij pri prehodu na novo okolje. Brez izvedbe pilotskih projektov v različnih delovnih okoljih pa ne moremo podati ocene trajanja in stroškov takega prehoda.

Dokler se bodo problemi drobili se bodo tudi porazgubili. MJU mora postaviti jasno strategijo do uporabe odprte kode in smernice za odločanje in morebiten prehod ter pripraviti generične rešitve tam, kjer je to možno. Naloga organov in tovrstna presoja temveč prevzemanje dobrih praks in usperitev.

O potrebnih pilotskih projektih vemo že vsaj 8 let, za kar je bilo na voljo preteklih nekaj let!

5. Varnost odprto kodnih sistemov
Dejstvo je, da je okolje Microsoft Windows bolj razširjeno in s tem tudi bolj zanimivo za avtorje nezaželene programske kode ter virusov, kar pa ne pomeni, da okolje Linux ni ranljivo. Nasprotno Linux okolje je lahko še bolj ranljivo, saj gre za odprto kodo, kjer je vsakomur dostopna izvorna koda, z širjenjem uporabe se veča tudi zanimanje za zlorabe tega sistema. Tako je zmotno razmišljanje, da smo z uporabo odprto kodnih rešitev varni pred virusi in škodljivo kodo.

Popolnoma napačno in nekompetentno! Značilen FUD komercialnih proizvajalcev. Odprta koda je praviloma bolj varna, saj odprtost in tisoče uporabniških in razvijalskih oči zagotavlja "javni" in strokovni nadzor na kakovostjo kode. O prednosti varnosti odprte kode v Javni upravi je naveden celo Gartner v članku Open source security in government.

MJU pozdravlja vse pobude, ki lahko prispevajo k izboljšanju in boljši gospodarnosti informacijskih rešitev v državni upravi. Za doseganje boljše gospodarnosti smatramo, da je potrebno poleg premišljenega uvajanja odprto kodne programske opreme, kar je predmet te poslanske pobude, doseči standardizacijo uporabljenih strojnih in programskih rešitev v državni upravi tudi skozi centralizacijo nabav tovrstne opreme in s tem povezano poenostavitvijo postopkov javnega naročanja.

Žal kljub deklarativnem strinjanju, sprejetju vizionarske Politika Vlade RS pri razvijanju, uvajanju in uporabi programske opreme in rešitev temelječih na odprti kodi v letu 2004 in "nenasprotovanju" se zaradi pasivnosti ne zgodi kaj dosti, kar bi kakorkoli ogrozilo položaj ponudnikov licenčne programske opreme.

Zato se upravičeno sprašujem ali gre za nekompetentnost ali pa kaj drugega!

,

No Comments

Spoštovani predsednik Obama!

S temi besedami se začenaj pismo, ki ga je na ameriškega predsednika naslovil Jon Maddog Hall, ikona odprto kodnega gibanja, katerega besede imajo vedno veli kodmev in težo.

V pismu mu na poljuden način predstavi povdarke in priložnosti proste in odprto kodne programske opreme, ter nadaljuje:

I believe that closed-source software is impeding our movement forward. In the early days of closed source it did reduce the expense of hand-crafted unique solutions, and replaced that with the commodity software of the PC revolution. However, like a lot of revolutions, the PC revolution outlived its usefulness, and now the companies that produce behemoth amounts of this closed source code struggle to meet the needs of marketplaces consisting of billions of users. The closed-source, proprietary model does not scale.

Zanimivo branje … več na www.linuxpromagazine.com

Tudi v Sloveniji bomo očitno morali začeti pisati pisma!

No Comments