Arhiv marec, 2009

Vlada RS prejela odgovor MJU na poslansko pobudu v zvezi z prenovo informacijskih sistemov in o prehodu na odprto kodne rešitve.

Vlada RS je na 19. redni seji dne 26.3.2009 sprejela odgovor MJU na pisno pobudo poslancev dr. Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič v zvezi z prenovo informacijskih sistemov in o prehodu na odprto kodne rešitve.

Odgovor, ki skuša povzeti odnos MJU do uporabe odprte kode, pa postavlja več vprašanja, kot ponuja odgovorov. Ker bo verjetno dvigmil precej praho med zagovorniki razvoja in uporabe odprto kodnih rešitev, ga velja natančno prebrati.

Več www.mju.gov.si

,

No Comments

Javni sektor je v Berlinu največji potencial za odprto kodno programsko opremo

Berlinski javni sektor in njegova prisotnost pri delu številnih javnih institucij, združenj in političnih organizacij, ponuja veliko možnosti za odprto kodo, pravijo raziskovalci, ki so analizirali 150 open source podjetij, raziskovalcev in zagovorniških skupin, dejavnih v regiji.

Glede na razvoj mednarodnih in nacionalnih politik na področju odprte kode, nudi javni sektor glavnega mesta edinstveno število potencialnih uporabnikov. Zlasti mala in srednje velika podjetja bodo imela koristi od odprto kodnih IT politik javnega sektorja.

Pomanjkanje odprto kodnih IT politik je največja ovira za uvajanje tovrstne programske opreme. Vendar pa raziskovalci menijo, da ponudniki IT storitev v območju upajo, da se bo mestni javni sektor vedno bolj odpiral odprtokodnim rešitvam. Analitiki tudi povdarjajo, da javni organi želijo zmanjšati njihovo odvisnosti od lastniške programske opreme. "Prihranki pri lastniških licencah se lahko uporabijo za trajnostne naložbe v odprto kodne programske rešitve."

Več www.osor.eu

,

No Comments

Finska sprejela smernice, ki bodo pospešeno vpeljale odprto kodo v javno upravo

Finska javna uprava je izdala priporočila namenjena javni upravi in informacijskim službam znotraj javne uprave. Kjer poudarjajo pozitivne učinke odprto kodnih rešitev, kot so pouporaba programja, hitrejši razvoj in kustumizacija rešitev, uporabe odprtih standardov, neodvisnost od dobaviteljev programja, svobodo, varnost, razvoj nacionalnega IT sektorja in ne na zadnje tudi nižanje stroškov. Dokument je na voljo le v original jeziku, s pomočjo google translate pa lahko preberete slovensko ali angleško različico.

,

No Comments

Francoska Žandarmerija od leta 2004 do sedaj prihranila že 50 mio EUR s prehodom na odprto kodo

Odločili so se za postopen prehod, najprej pisarniški paket, browser in v letu 2007 prešli tudi na Ubuntu Linux namizje. njihova poraba denarja za IT se je znižala za kar 70%, vendar se to ne pozna na kakovosti delovanja sistema. Prehod iz XPjev na Ubuntu je bil zelo enostaven, pravi Colonel Xavier Guimard. "Le dve stvari sta bistveno drugačni, eno so ikone, drugo pa igrice. Igrice niso naša prioriteta"

Več www.osor.eu

,

No Comments

Portugalsko združenje odprto kodnih podjetij aktivno proti monopolu

Podoben problem, kot ga ima Slovenija s svojim portalom e-uprave (mnogo storitev deluje izključno z internet explorerjem) imajo tudi na Portugalskem. Pri njih je obvezna uporaba elektronske nabave v javnih organizacijah. Te postopke pa je na njihovem portalu Vortalgov mogoče opraviti le s pomočjo Microsoftovega brskalnika in Microsoftovega operacijskega sistema. Po večih neuspelih poskusih dogovora z upravljalcem portala so se odločili za sprožitev ustreznih pritožbenih postopkov pri nacionalnem uradu za varovanje konkurence in Evropski komisiji.

Več  www.osor.eu

No Comments

Angleška vlada se vedno bolj spogleduje z odprto kodo

Po nekaterih podatkih bi prehod na odprto kodo privarčeval vladi kar 600 milijonov funtov letno. Komercialno programje poleg očitnih licenčnih izdatkov povzroča tudi mnoge prikrite stroške. Javne ustanove bi se morale na vsak način branit pred priklepom na ponudnika (vendor lock-in). Več o tem lahko preberete tu

Vendor lock-in je značilonst komercialnega programja in ga odprta koda ne pozna. Komercialni ponudniki se radi potrudijo, da prikažejo svojo rešitev kot cenovno ugodno. V večini primerov poskrbijo da je kasnejši prehod na katero koli drugo rešitev izredno drag. Hkrati pa obdržijo ekskluzivno pravico do nadaljnjega razvoja programja s čimer si zagotovijo (pre)velike zaslužke pri izvajanju storitev, nadgradenj in razvoju rešitev, ne glede na kakovost njihovega dela.

Pri odprti kodi pa je pravno zagotovljena možnost spreminjanja kode programja, kar omogoča naročniku prosto iskanje storitev na trgu, to pa vpliva tako na kakovost kot tudi ceno nadaljnjega razvoja.

Več news.bbc.co.uk

No Comments

Prenosniki z odprto kodo za šolarje

V regiji Oise v Franciji bodo brezplačno razdelili 22.000 prenosnikov šolarjem. Ravno tako v letu 2010. Prenosniki bodo imeli prednaložene odprto kodne programe na sicer komercialnem operacijskem sistemu. več o tem

No Comments

CeBit letos v znamenju odprte kode

Arnold Schwarzenegger je častno nagovoril zbrano množico na letošnjem CeBitu in sejmu po terminatorsko s "Hasta la vista, Baby" dodal svoj pečat. Ob poplavi netbookov je na CeBitu hkrati tudi veliko poudarka na odprto kodnih rešitvah. Predstavila so se podjetja, ki imajo močan vpliv v odprti kodi – Sun Microsystems, IBM, Mozilla, OpenOffice.org, SugarCRM, Typo3 in številni drugi. Nekaj več si lahko preberete tu

No Comments