Arhiv marec, 2005

Ujetniki tuje prihodnosti

Morda se komu zdi ponavljanje nepotrebno, a dejstvo je, da že živimo v obdobju informacijske družbe. Vanjo smo zlezli skoraj neopazno, med velikimi napovedmi, kaj nam bo prihajajoča doba prinesla, kako se moramo pripraviti, izobraziti, izkoristiti priložnosti … Kar naenkrat smo se znašli med množico vseprisotnih osebnih računalnikov, velikim številom internetnih priključkov, že
skoraj 100-odstotno razširjenostjo prenosnih telefonov ali že skoraj vsakdanjim elektronskim bančništvom. Cele generacije obdobja pred tem sploh več ne pomnijo. Kar ni nujno slabo 🙂

Odločilnejši od sicer najočitnejših znakov informacijske družbe, pa je vse večji pomen informacijske pismenosti ljudi. Položaj človeka v družbi, uspeh, možnosti vse bolj določa njegova sposobnost učinkovite rabe informacijske tehnologije. Če se želiš potegovati za dobro in perspektivno delovno mesto ali se vzpenjati po poslovni hierarhiji, tedaj brez spretne rabe informacijske tehnologije ne gre. Urejanje zadev na občini, podaljševanje dokumentov, upravljanje bančnih prihrankov ali plačevanje računov nam bodo vzeli bistveno manj časa (in denarja), če bomo to znali opraviti s pomočjo računalnika ali interneta. Pri generacijah, ki ne poznajo obdobja »prej«, si tako rekoč socialno izključen, če ne obvladaš vseh mobilnih tehnologij z variacijami, ki jih podpirajo GSM-telefoni, ali različnih načinov virtualnega online komuniciranja. Od informacijskih tehnologij smo vse bolj odvisni, krojijo nam vsakdan in prihodnost.

Ob vseh dobrotah sedanjosti (in prihodnosti) ter vse večjem pomenu informacijskih tehnologij se mi zdi pomenljivo dejstvo, da večino »razvoja« in »potreb« uporabnikov narekuje in zadovoljuje peščica nadnacionalk. Sicer večinoma učinkovito, kreativno, uporabniku prijazno, a kljub temu predvsem za zadovoljevanje svojega osnovnega cilja – kovanja dobička lastnikom. Uporabniška programska oprema, orodja za pisarniško delo, strežniški programi in protokoli, patenti, industrijski standardi, načini komuniciranju, oblike zapisov podatkov ali odjemalci za različne storitve so danes bojna polja, na katerih se osvaja trg, ustvarja dobiček in oblikuje prihodnost. In to ne več tako nepomembna in obrobna, temveč prihodnost generacij.

Moč »proizvajalcev ITK-tehnologij in potreb uporabnikov« prekaša državne meje in je takšna, da marsikje oblikuje tudi informacijsko prihodnost manjših in bolj nebogljenih držav. Narekujejo smer razvoja industrijske družbe, potrebe in prioritete ter način (zlo)rabe informacijskih tehnologij. Določajo stopnjo dostopnosti ITK- tehnologij. Kar je legitimno in legalno početje, a ne vedno skladno z interesi uporabnikov.

Skrajno zaskrbljujoča je lahkotnost, s katero se uporabniki pustimo voditi za nos in ujeti v »prihodnost« na najbolj zvite načine. Večina se čudi, da je mogoče pismo napisati še s čim drugim kot z Wordom, ali da lahko denimo v računalniku poganjamo Fedoro (kdo je to?). Hitro se sprijaznimo z dejstvom, da lahko do določenih spletnih strani dostopamo samo z enim brskalnikom ali da nam proizvajalec določa, katere informacije in kako jih bomo sprejemali (če sploh). AutoCad se pravi menda edinemu orodju, ki nadomesti risalno desko. Vrhunec (žal celo novinarske) brezbrižnosti pa sem prebral pred dnevi, ko je bila omenjena »power point predstavitev«. Z malo začetnico (če pustimo ob strani pisanje narazen in nesklanjano obliko)! Hej? Tako nam bo informacijska družba ušla, pridelali bomo samo pohvale vlad največjih izvoznic informacijske tehnologije čez lužo, pa še kakšno priznanje proizvajalca za izredne dosežke pri uporabi njegove programske opreme.

Bojim se, da se uporabniki premalo zavedamo pomena svobode pri uporabi informacijskih tehnologij. Ena najhujših odvisnosti je odvisnost od določenega programskega izdelka. Ali od strategije proizvajalca in njegove vizije prihodnosti. Torej biti ujeti potrošnik brez lastne volje.

Celo in predvsem družba (in država), kot je slovenska, mora samostojno upravljati s svojo informacijsko prihodnostjo in prihodnostjo mladih generacij. Pomembno je razvijati lastna znanja, ki presegajo uporabo določenih izdelkov. Pomembno je sodelovati pri načrtovanju in razvoju informacijskih tehnologij, ne samo pri njeni uporabi in financiranju. Pomembno je razviti neodvisno in lastno informacijsko prihodnost.

P.S: Ali pa se kot zagovornik filozofije odprte kode motim in je vse res tako enostavno, urejeno ali nepomembno?

Vir izvirnika

No Comments