Po kar nekaj kreganja in zastojih pri nabavi opreme, je najnovejši evropski superračunalnik le začel »mleti«

Nekaj dni pred prazniki, točneje 21. decembra, je bil v Barceloni v Španiji predstavljen MareNostrum 5, najnovejši vrhunski evropski superračunalnik. Trenutno se uvršča med 10 najzmogljivejših superračunalnikov na svetu. Gostuje v barcelonskem centru za superračunalnike, od marca 2024 pa bo dostopen širokemu krogu evropskih uporabnikov iz znanosti in industrije.

MareNostrum 5 ima največjo zmogljivost 314 petaflopov, kar pomeni 314 milijonov milijard izračunov na sekundo. Je tudi najbolj okolju prijazen superračunalnik v Evropi in energetsko zelo učinkovit, saj ga bo v celoti poganjala trajnostna energija. S toploto, ki jo bo proizvajal, se bo ogrevala stavba, v kateri se nahaja.

MareNostrum 5 je eden najbolj inovativnih superračunalniških sistemov na svetu in je zasnovan posebej za reševanje zapletenih znanstvenih problemov. Pomagal bo pri napredku dejavnosti v Evropi na več področjih, na primer pri evropskih medicinskih raziskavah, saj bo podpiral razvoj zdravil in cepiv ter izvajal simulacije širjenja virusov. Uporabljal se bo lahko tudi za tradicionalne superračunalniške aplikacije na področjih, kot so podnebne raziskave, inženirstvo, znanost o materialih in vede o Zemlji.

Superračunalnik bo okrepil druge evropske pobude, kot sta Destinacija Zemlja, katere cilj je razviti zelo natančen digitalni model Zemlje na svetovni ravni, in evropski Virtualni človeški dvojček, ki ga je Komisija prav tako začela izvajati danes. Pobuda Virtualni človeški dvojček bo znanstvenikom pomagala bolje razumeti človeški organizem ter bo omogočila boljše zdravstveno varstvo in personalizirano medicino.

Superračunalnik MareNostrum 5 je zasnovan tudi, da bi ga uporabljali razvijalci umetne inteligence. Uporabljal bo najnaprednejše pospeševalne čipe, ki so že na voljo, kar mu bo pomagalo zadovoljiti potrebe nastajajočih platform umetne inteligence in povečati učinkovitost evropskih velikih jezikovnih modelov na podlagi umetne inteligence. Kot je predsednica Ursula von der Leyen napovedala v govoru o stanju v Uniji, bo MareNostrum 5 na voljo evropskim zagonskim podjetjem na področju umetne inteligence za učenje njihovih modelov. To bi moralo pomagati pospešiti uvajanje evropskih tehnologij in etičnih algoritmov na podlagi umetne inteligence ter tako EU omogočiti, da prevzame vodilno vlogo na svetovni ravni na področju odgovorne, etične in varne umetne inteligence.

Novi sistem predstavlja skupno naložbo v višini več kot 151 milijonov evrov za kritje stroškov njegovega nakupa in vzdrževanja, od tega 50 % iz EU in 50 % iz konzorcija pod vodstvom Španije, ki vključuje tudi Portugalsko in Turčijo.

Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC) je pravni in finančni subjekt, ki je bil ustanovljen leta 2018, da bi EU in sodelujoče države lahko usklajevale prizadevanja in združile sredstva ter Evropo ponesle na svetovni vrh superračunalništva. Svet je julija 2021 sprejel uredbo o Skupnem podjetju EuroHPC, s katero je zagotovil dodatno naložbo v višini 7 milijard EUR za obdobje 2021–2027. Kmalu bodo zmogljivosti Skupnega podjetja EuroHPC razširjene na delovanje na eksaravni in še višji ravni s superračunalnikoma JUPITER in JULES VERNE.

Računalniška moč superračunalnika MareNostrum 5 bo dopolnila obstoječe superračunalnike Skupnega podjetja EuroHPC. To so Discoverer v Bolgariji, MeluXina v Luxembourgu, Vega v Sloveniji, Karolina na Češkem, LUMI na Finskem, LEONARDO v Italiji in Deucalion na Portugalskem.

Več…

Najbolj opazni sta »modri zaslon smrti« v primeru okvare in večja podpora za TPM2.

Systemd je programski paket, ki nudi vrsto sistemskih komponent za operacijske sisteme Linux. Glavni cilj je poenotiti konfiguracijo in obnašanje storitev v distribucijah Linuxa. Različica systemd 255 je pred nekaj dnevi dosegla status stabilne, kar pomeni, do bo v prve izdaje distribucij Linuxa vključena v prvi polovici leta 2024.

Nove funkcije so precej obsežne. Preko systemd 255 bo v operacijske sisteme Linux vključen tako imenovani modri zaslon smrti (BSOD), ki ga poznamo iz sistemov Windows, nudi pa celozaslonske informacije v primeru hude sistemske napake (status LOG_EMERG).  Različne izboljšave je doživela tudi podpora za module TPM (Trusted Platform Modules) v2.0. Skripte systemV so zdaj dobile status zastarelih in v prihodnje ne bodo več podprte.

Več…

Evropska komisija odobrila do 1,2 milijarde evrov državne pomoči s strani sedmih držav članic za pomembni projekt skupnega evropskega interesa v zvezi s tehnologijami računalništva v oblaku in na robu.

Komisija je v okviru pravil EU o državni pomoči odobrila pomembni projekt skupnega evropskega interesa (IPCEI) v podporo raziskavam, razvoju in prvi industrijski uvedbi naprednih tehnologij računalništva v oblaku in na robu, ki jih bo razvijalo več ponudnikov v Evropi.

Projekt, imenovan IPCEI v zvezi z infrastrukturo in storitvami v oblaku naslednje generacije (IPCEI CIS), je skupaj priglasilo sedem držav članic: Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Poljska in Španija.

Države članice bodo zagotovile do 1,2 milijarde evrov javnih sredstev, kar naj bi sprostilo dodatnih 1,4 milijarde evrov zasebnih naložb. V okviru tega IPCEI se bo 19 podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), lotilo 19 zelo inovativnih projektov.

IPCEI CIS je prvi IPCEI s področja računalništva v oblaku in na robu. Zadeva razvoj prvega interoperabilnega in javno dostopnega evropskega ekosistema za obdelavo podatkov, v katerem bo več ponudnikov zagotavljalo kontinuiteto storitev od roba do oblaka. Razvil bo zmogljivosti za obdelavo podatkov ter orodja za izmenjavo programske opreme in podatkov, ki bodo omogočale združevalne, energijsko učinkovite in zaupanja vredne tehnologije obdelave podatkov prek računalništva v oblaku in na robu ter povezane storitve. Inovacije, ki jih bo zagotovil IPCEI CIS, bodo evropskim podjetjem in državljanom omogočile novo paleto možnosti, pripomogle pa bodo tudi k napredku pri digitalnem in zelenem prehodu.

Sodelujoča podjetja bodo razvila odprtokodno programsko opremo, ki bo prek porazdeljenih računalniških virov blizu uporabnikom omogočala storitve v realnem času in z nizko latenco (nekaj milisekund), s čimer se bo zmanjšala potreba po pošiljanju velikih količin podatkov centraliziranim strežnikom v oblaku. Posamezni projekti zajemajo celotno kontinuiteto tehnologije od oblaka do roba, od osnovnega programskega sloja do posebnih sektorskih aplikacij.

Več…

Simple Mobile Apps, zbirka brezplačnih in odprtokodnih aplikacij za Android, bo kmalu v lasti kontroverznega založnika ZipoApps.

Vsa orodja v zbirki Simple Mobile Apps imajo nekaj skupnih značilnosti: so odprtokodna, brezplačna ter izjemno dobro zasnovana in optimizirana za določena opravila. Zato seveda ni čudno, da so Simple Keyboard, Simple Gallery Pro in še cela vrsta drugih, zelo priljubljena med uporabniki mobilnega operacijskega sistema Android. Vse aplikacije so na voljo v storitvi F-Droid in Google Play. Pro različice aplikacij v Google Play so na voljo za plačilo, medtem ko so v F-Droidu brezplačne.

Kot kaže bo podjetje Simple Mobile Tools kmalu dobilo novega lastnika. Menjava lastnikov programskih podjetij ni nobena redkost, je pa pogosto pomembno, komu se nekaj proda, saj je od tega odvisna prihodnja smer razvoja. Glavni razvijalec in lastnik projekta je na glavni strani projekta GitHub potrdil, da so prodajna pogajanja v teku, kupec pa naj bi bilo podjetje ZipoApps s sedežem v Izraelu, znano po tem, da kupuje aplikacije, prihodke pa povečuje tako, da tem aplikacijam doda kakšne naprednejše možnosti, predvsem pa oglaševanje in sledenje.

Podjetje ZipoApps na svojem spletnem mestu v enem samem stavku opisuje, kaj počne: »Smo ZipoApps, pridobivamo najboljše aplikacije in jih popeljemo na naslednjo raven.« Opisujejo se kot »vodilno svetovno podjetje za donosne aplikacije« in da razumejo, »kako monetizirati mobilne aplikacije«. Uporabniki se zdaj bojijo, da bo enaka usoda doletela tudi Simple Mobile Tools. Brezplačne aplikacije tega projekta v storitvi Google Play že vsebujejo oznako »vsebuje oglase«.

Takoj ko se je razvedelo, da bo podjetje Simple Mobile Tools morda prodano, je nastala kopija obstoječe zbirke. Imenuje se Fossify, ustvaril jo je Naveen Singh, sodelavec prvotnega projekta, ki je tudi obljubil, da bo orodja vzdrževal.

Če uporabljate Simple Mobile Apps in ste jih namestili preko Google Play, boste morda želeli spremljati posodobitve, saj se v njih lahko pojavijo spremembe, s katerimi se morda ne boste strinjali.

Več…

V prihodnje bodo morali ponudniki v EU varnostne posodobitve zagotavljati dlje časa – običajno pet let.

Pogajalci Evropskega parlamenta, držav članic in Evropske komisije so konec novembra v postopku trialoga dosegli kompromis o aktu o kibernetski odpornosti. Uredba, ki jo bo moral uradno sprejeti še Evropski parlament, določa minimalne zahteve za veliko število omrežnih naprav in njihovo programsko opremo za celotno EU.

Sedaj doseženi kompromis med drugim določa, da morajo omrežni izdelki (naprave interneta stvari) in programska oprema izpolnjevati minimalna merila, da bodo lahko v prihodnje nosili oznako CE. Izdelki morajo biti ob prodaji v osnovi varni, varnostne posodobitve pa morajo biti na voljo vsaj pet let. Krajša dobava posodobitev bo dovoljena le, če je pričakovati krajšo življenjsko dobo.

Več…

Microsoft predstavlja novo odprtokodno orodje za samodejno dokončanje ukazne vrstice – za sisteme Windows, Mac in Linux.

Uporabniki Microsoftovih izdelkov Visual Studio in Visual Studio Code že poznajo orodje za samodejno dopolnjevanje IntelliSense, ki podpira umetno inteligenco. Podjetje je zdaj predstavilo podobno imenovano Inshellisense, odprtokodno orodje za samodejno dopolnjevanje vnosa lupine po vzoru razvojnih okolij.

Inshellisense je skoraj v celoti napisan v jeziku TypeScript, in je nadgradnja orodja, ki ga je razvilo podjetje Fig. Slednje je ta trenutek na voljo le za MacOS, za Linux in Windows pa je na čakalni listi. Microsoft je Inshellisense zdaj nadgradil tako, da je združljiv z operacijskimi sistemi Windows, Linux in macOS, po Microsoftovih besedah pa lahko upravlja več kot 600 orodij ukazne vrstice. Zahteva izvajalno okolje JavaScript Node.js v minimalni različici 16.x in ga lahko namestite prek npm:

npm install -g @microsoft/inshellisense

Podprte lupine so bash, zsh, fish, pwsh in powershell (Windows PowerShell).

Več…

Projekt »COVID Moonshot« se je začel leta 2020 s pozivom k razvoju zdravila proti koronavirusu. Kako je z odprtim znanstvenim projektom danes?

Ob izbruhu pandemije koronavirusa zanj ni bilo na voljo skoraj nobenih protivirusnih zdravil. Farmacevtska podjetja so do takrat razvijala zdravila za boj proti gripi in peščici kroničnih okužb, razvoja zdravil proti drugim virusom, ki bi lahko sprožili pandemijo, pa se niso lotevala, saj niso predstavljali neposredne nevarnosti in tak razvoj ni bil donosen.

Kaj pa bi se zgodilo, če bi iz enačbe izločili dobiček in razvoj zdravil spremenili v proces sodelovanja? Odpravili bi tekmovalnost. To je bila zamisel za »COVID Moonshot«, odprto znanstveno pobudo za razvoj protivirusnih sredstev proti koronavirusom, ki se je začela marca 2020 z razpisom na Twitterju za razvoj zdravil COVID. »Pozivamo vse medicinske kemike!« je zapisal Nir London, inženir na Weizmannovem znanstvenem inštitutu, ki se sam ukvarja z raziskavami zdravil. In odziv je bil presenetljivo dober.

Konec oktobra so raziskovalci, ki so sodelovali pri projektu, objavili prve ugotovitve v reviji Science. V projektu, v katerem je sodelovalo več kot 200 prostovoljnih raziskovalcev iz 25 držav, so našli 18.000 idej za zdravila, na podlagi katerih so sintetizirali 2.400 potencialnih zdravil. Eden od zmagovalcev je bil osnova za trenutno glavnega kandidata projekta: spojino, ki je usmerjena proti najpomembnejšemu virusnemu encimu koronavirusa. Encim, znan kot Mpro, razreže dolge virusne beljakovine na kratke dele, kar je pomemben korak pri virusni replikaciji. Aktivna sestavina temu encimu preprečuje, da bi opravljal svoje delo. Na podoben način deluje tudi Paxlovid, protivirusno zdravilo, ki ga je družba Pfizer razvila po izbruhu pandemije.

Prve ugotovitve odprtokodnega projekta se morda ne zdijo velika zmaga. Še več, tudi če učinkovina deluje, bo verjetno trajalo več let, da jo bodo razvili v končno terapevtsko sredstvo. »Toda če to primerjamo z večino drugih razvojev zdravil, je bil ta še vedno izjemno hiter,« pravi Charles Mowbray, vodja raziskav pri neprofitni organizaciji Drugs for Neglected Diseases Initiative (DNDI), ki je ključni udeleženec projekta Moonshot.

Več…

S storitvijo MicroCloud Canonical predstavlja paket, s katerim lahko podjetja z nekaj ukazi vzpostavijo do 50 sistemov Ubuntu kot oblak.

Canonical je predstavil novi paket MicroCloud, ki naj bi podjetjem omogočal zelo preprosto vzpostavitev in upravljanje infrastrukture v oblaku. Združuje znane komponente virtualizacije: LXD kot upravitelj vsebnikov za LXC, programsko opredeljeno shranjevanje s Ceph in OVN za programsko opredeljeno omrežje. Za vzpostavitev sistema so potrebni vsaj trije sistemi Ubuntu, MicroCloud pa je primeren za do 50 vozlišč v gruči. Canonical meni, da je novi paket primeren za različna področja uporabe, od robnega računalništva (Edge) do klasičnega lokalnega podatkovnega centra. Medtem ko je jedrna različica še posebej primerna za prve, lahko kot osnova služijo tudi strežniške ali namizne distribucije.

MicroCloud je mogoče namestiti s preprostim ukazom: $ snap install microcloud lxd microceph microovn. Canonical se torej tudi v tem primeru zanaša na infrastrukturo Snap, s katero bodo začetna namestitev ter posodobitve in varnostni popravki hitri in enostavni. V napovedi paketa pravijo, da je posodobitve na daljavo mogoče načrtovati po želji in brez prekinitev – vključno z varnostnimi kopijami podatkov in samodejnimi ponastavitvami na prejšnje različice, po namestitvi pa microcloud init $ zagotavlja, da programska oprema prepozna razpoložljive sisteme v omrežju, med katerimi lahko uporabnik izbere predvidene strežnike. Konfiguracija se nato samodejno izvede na teh strežnikih.

Uporabniki lahko svoje delovne obremenitve izvajajo v virtualnem stroju, vsebniku ali prek sistema Kubernetes z Microk8s. MicroCloud je vključen v Ubuntu Pro, zato stranke prejmejo podporo kot del plačljive licence, hitrejše določene varnostne posodobitve in funkcije, kot je popravljanje jedra v živo. Kot odprtokodna programska oprema je MicroCloud licenciran pod licenco AGPL v3, več tehničnih podrobnosti pa je na voljo na strani projekta GitHub.

Več…

OpenELA dosegel svoj prvi cilj: objavil je izvorno kodo za Enterprise Linux 8 in 9, ki jo je mogoče uporabiti za izdelavo izpeljank Red Hat Enterprise Linux (RHEL).

Z izdajo paketov za tako imenovani Enterprise Linux (EL) je OpenELA naredila korak naprej: SUSE, CIQ (Rocky Linux) in Oracle so avgusta ustanovili združenje Open Enterprise Linux Association, da bi spodbudili razvoj brezplačnih operacijskih sistemov, združljivih z RHEL.

Paketi, ki so zdaj na voljo v storitvi GitHub, se nanašajo na EL8 in EL9, kot je bilo napovedano že ob ustanovitvi, OpenELA v svoji objavi obljublja, da dela tudi na paketih za EL7, za katere je bila podpora do pred kratkim še negotova.

Pri OpenELA menijo, da bi podjetja morala imeti možnost, da na podlagi zdajšnje izdaje ustvarijo lastne izpeljanke RHEL s popolno združljivostjo z nadaljnjim uporabniškim tokom. Poleg tega organizacija izrecno navaja svoj cilj, da bi bili ti viri vedno na voljo brez omejitev – in poziva druge organizacije, naj se pridružijo njenim prizadevanjem. V ozadju te poteze so polemike v zvezi z odločitvijo podjetja Red Hat, da izvorne kode RHEL ne bo več dajalo na voljo javnosti prek sistema CentOS Git, kot je bilo to doslej. Na tem so temeljile številne distribucije Linuxa, združljive z RHEL, vključno z distribucijami večjih ponudnikov, in njihova prihodnost se je zdela vsaj negotova. Kritiki so v tem videli odmik od osnovne ideje odprte kode, medtem ko se podjetje Red Hat ne šteje za odgovorno za to, da bi obnoviteljem čim bolj olajšalo življenje.

Več…

Specifikacija varnostnih vpogledov (Security Insights Specification – SIS), projekt Open Source Security Foundation, je namenjena lažjemu delu vzdrževalcev projektov na področju varnosti podatkov.

Organizacija OpenSSF (Open Source Security Foundation) je objavila specifikacije Security Insights Specification 1.0. Projekt, namenjen reševanju pogostih varnostnih problemov programske opreme, je trajal več kot dve leti, njegov cilj pa je bil med ostalim, tudi zmanjšanje razprševanja varnostnih informacij v odprtokodnih projektih.

Informacije, pomembne za varnost, se v odprtokodnih projektih pogosto nahajajo na različnih mestih. V preteklosti je bilo podanih že več predlogov, po katerih naj bi se varnostni podatki shranjevali v standardnih dokumentih, kot sta SECURITY.md in CONTRIBUTING.mg, a se ideja v praksi še ni izvedla. In tu naj bi nastopil SIS, ki odgovornim osebam nudi možnost zagotavljanja pomembnih varnostnih informacij v strojno berljivi obliki, ki jo lahko berejo in obdelujejo tako ljudje kot avtomatizirana orodja. Specifikacija varnostnih vpogledov je oblikovana v jeziku YAML in jo je v odprtokodne projekte mogoče vključiti brez zapletenih prilagoditev, raziskovalcem in uporabnikom s področja varnosti omogoča učinkovito iskanje pomembnih informacij in ocenjevanje varnostnega stanja projektov.

Več…