Arhiv kategorije COKS

Microsoft izdal svojo distribucijo Linuxa

S vse več povezanimi napravami oziroma »internetom stvari«, postaja tudi varnost vse pomembnejša. Da bi pripomogel k varnosti naprav IoT, je Microsoft predstavil Azure Sphere, varnostno rešitev, ki temelji na – Linuxu.

Gre za skupek programskih rešitev, ki jih je mogoče vključiti v procesorje oziroma mikrokrmilnike pametnih naprav in jih s tem zaščititi že na strojni ravni. Pri vsem skupaj je seveda zanimivo to, da je Microsoft, ki je Linux pred časom označil kot »rakavo tvorbo«, za izdelavo Azure Sphere uporabil prav ta odprtokodni operacijski sistem in s tem dejansko izdelal svojo prvo distribucijo Linuxa.

Več…

No Comments

Odprtokodni urejevalniki videa

Obstaja cela vrsta odličnih urejevalnikov videa, tudi brezplačnih, a gre pri tem pogosto za »okleščene« različice komercialnih programov. Obstaja pa tudi nekaj odprtokodnih rešitev, ki so enako kakovostne in uporabne tako za domačo kot profesionalno uporabo.

Poleg tega, da gre za odprtokodna orodja, ki ne bodo naredila luknje v denarnici, gre tudi za programe, ki so na voljo več ali manj za vse platforme, pa naj gre za Windows, Linux ali macOS, kar pomeni, da lahko na enem projektu sodelujejo uporabniki na različnih platformah. In kateri so ti urejevalniki? Najbolj znani so Shotcut, OpenShot Video Editor in Avidemux.

Več…

No Comments

Linux pod pokrovom

Leta 2004 je Jonathan Schwartz, eden vodilnih Sunovih mož dejal, da bo avtomobil postal programska platforma. In prav je imel. A le deloma, saj je pri tem mislil na Javo, kar pa se ni uresničilo. Pametne avtomobile namreč poganja – Linux.

Prednosti Linuxa in odprtokodne programske opreme so seveda več kot očitne – ker so ti sistemi odprti, so tudi prilagodljivi. In to do te mere, da jih je mogoče uporabiti kot operacijski sistem oziroma platformo tako v superračunalnikih kot telefonih, urah in seveda tudi avtomobilih. BMW, Chevrolet, Ford, Honda, Mazda, Mercedes, Nissan, Suzuki, Tesla, Toyota in sedaj še Audi – vsi svoje pametne avtomobile gradijo na Linuxu, največkrat na platformi Automotive Grade Linux (AGL).

Več…

No Comments

Končno premik na področju spletnega videa. In seveda odprtokoden.

S prihodom videa ločljivosti 4K (Ultra High Definition – UHD), so se pričakovanja uporabnikov povečala tudi kar zadeva pretakanje preko spleta. A tu stvari niso tako preproste. Bo težave rešil odprtokodni kodek AV1?

Večja kot je ločljivost slike, več podatkov je potrebnih zanjo. In enako velja za zvok. Velika količina podatkov pa je seveda velik sovražnik pretočnih vsebin. Kljub temu, da se je v zadnjih letih hitrost prenosa podatkov krepko dvignila, pa samo to ni dovolj. Nekaj je potrebno narediti tudi na optimizaciji oziroma zmanjšanju količine podatkov, ki se pretakajo. To je mogoče seveda le s pomočjo novih kodekov oziroma kodiranja, ki pa mora biti takšno, da preveč ne zmanjša kakovosti slike in zvoka, sicer nam visoka ločljivost ne pomeni kaj dosti.

In zadnje čase se na tem področju dogaja marsikaj zanimivega. Najprej je nastal kodirnik HEVC oziroma H.265, ki ga je »požegnala« skupina MPEG (Moving Picture Experts Group) in nudi precejšnje zmanjšanje količine podatkov pri enaki kakovosti. A HEVC se še sploh prijeti ni uspel, ko je prišla novca, da je skupna Alliance for Open Media, ki jo sestavljajo Amazon, Apple, ARM, Cisco, Facebook, Google, IBM, Intel, Microsoft, Mozilla, Netflix in NVIDIA, izdala kodek, imenovan AV1. Ta nudi še za 30 odstotkov boljšo kompresijo kot HEVC, poleg tega pa je še odprtokoden kar pomeni, da ga bodo lahko ponudniki vsebin in neodvisni razvijalci uporabili takoj in brez kakršnihkoli birokratskih in finančnih ovir, to pa spet pomeni, da bo AV1 verjetno zelo hitro implementiran. Mozilla ga je tako v Firefoxu že podprla, Google, Microsoft in Apple pa naj bi ga v kratkem.

Več na strani Alliance for Open Media in t3tech.si

No Comments

Odprtokodni programi in odprtokodne naprave

Poznamo pojem odprtokodne programske opreme (OSS) in tudi odprtokodne strojne opreme (OSHW). Sta pojma med seboj primerljiva? Je pri napravah mogoče uporabiti enako razmišljanje kot pri programju? Je in ni…

Programska in strojna oprema sta dve več ali manj različni stvari. Programska oprema je povezana več ali manj le z informacijami, katerih shranjevanje, spreminjanje, razmnoževanje in prenos so, vsaj v primeru odprte kode, brezplačni. Pri strojni opremi je stvar nekoliko drugačna, saj jo sestavljajo fizične komponente, ki jih ni mogoče prav preprosto spreminjati, množiti, prenašati… In vse skupaj tudi brezplačno ne more biti. Pri programski opremi ima tudi veliko vlogo skupnost. Kaj pa pri strojni? Obstajajo kakšne vzporednice? Je ideji mogoče povezati?

Več v tem zanimivem razmisleku…

No Comments

Katera je zame?

To, da je Linux na voljo v več »okusih« oziroma distribucijah, je vsekakor ena njegovih boljših lastnosti. Uporabnikom namreč omogoča izbiro sistema, ki je najbolj primeren za njihove potrebe.

A izbira je lahko blagoslov ali pa prekletstvo. Katero distribucijo izbrati, če smo začetnik, če imamo starejši računalnik, prenosnik, če se hočemo igrati, če bomo veliko programirali, če bodo računalnik uporabljali predvsem otroci, če…? Tale vodič je vsekakor dobra odskočna točka.

Več…

No Comments

Zakaj je Linux najbolj varen OS na trgu?

Je v informacijskih okoljih, v katerih so uporabljene najnovejše varnostne tehnologije vprašanje, kateri operacijski sistem je najbolj varen, sploh relevantno? Ali izbira operacijskega sistema vpliva na ranljivost sistema kot celote? Seveda!

Podjetja za svojo informacijsko varnost naredijo veliko in pogosto za to porabijo tudi veliko sredstev. Uporabljajo požarne zidove, protivirusna orodja, nadzirajo promet v omrežju, imajo nameščene sisteme za odkrivanje vdorov (IDS), sisteme za upravljanje z varnostnimi informacijami in dogodki (SIEM), požarne zidove tretje generacije (NGFW) in še kakšna kratica bi se našla. Vse z namenom varovanja svojega informacijskega sistema. Kaj pa operacijski sistemi, ki jih uporabljajo? Kateri je najbolj varen? In zakaj?

Več…

No Comments

Najbolj priljubljeni na Linuxovem namizju so…

LinuxQuestions je s svojimi več kot 550.000 člani ena največjih internetnih skupin, namenjenih Linuxu. Med svojimi člani so izvedli raziskavo o tem, katere aplikacije uporabljajo na namizju in nekaj dni nazaj so jo tudi objavili. Večina zmagovalcev v posameznih kategorijah je več ali manj pričakovanih, je pa med njimi tudi kakšno presenečenje.

Kar zadeva distribucije Linuxa, se uporabniki na namizju še vedno najpogosteje odločijo za  Ubuntu. Ta sicer ni več tako dominanten kot je bil nekaj let nazaj, a lanska odločitev opustitve namizja Unity, pri katerem je Canonical tako dolgo vztrajal, se je očitno pokazala za pametno. Originalni GNOME je uporabnikov očitno bližje in trend rasti se je spet obrnil nekoliko bolj navzgor. Na drugem mestu med distribucijami je Linux Mint, ki je zelo priljubljen predvsem pri uporabnikih, ki iščejo nadomestilo za Windows.

Kljub temu, da je privzeto namizno okolje najbolj uporabljane distribucije GNOME, pa je več kot 10.000 sodelujočih v anketi za najbolj priljubljeno namizno okolje izbralo KDE. Sedita mu Xfce in Cinnamon, GNOME pa je šele na četrtem mestu.

Na seznamu najbolj priljubljenih je veliko starih znancev. Med brskalniki je to seveda Firefox, ki ga uporabniki Linuxa, za razliko od okoljih Windows, raje uporabljajo kot Googlov Chrome. In to precej raje, saj je razmerje med njima kar pet proti ena. Star znanec je tudi medijski predvajalnik VLC, ki je bil izbran tako za najboljši predvajalnik glasbe kot tudi predvajalnik videa.

Malce smo mogoče bili presenečeni nad Thunderbirdom, ki je sicer dober program za delo z elektronsko pošto, a Mozilla pri njem zadnja leta s čem prav posebej novim ni postregla. A očitno tudi drugi niso naredili nič posebej zanimivega. Presenečenje je pravzaprav tudi urejevalnik besedil vim, ki je spet premagal svojega večnega rivala Emacs. Slednji je celo padel na četrto mesto, saj sta ga prehitela še nano in Kate.

Še najbolj presenečeni smo bili nad tem, da je za najbolj priljubljeni program za video-komunikacijo izbran Microsoftov Skype. Ta je sicer v okoljih Linux na voljo že vsaj desetletje, torej še iz časov, ko je bil samostojno podjetje, res pa je, da se je Canonical potrudil in namestitev Skypa precej poenostavil, kar je tudi verjetno vplivalo na rezultat. A vseeno – Skype na Linuxu? Misel, na katero se bo potrebno nekoliko privaditi…

V letošnji raziskavi je bila prvič uvedena posebna rubrika programov za varno komunikacijo, v kateri sta si z identičnim številom glasov prvo mesto razdelila Signal in Telegram.

Zmagovalce vseh kategorij si lahko ogledate v spodnji tabeli, v kateri smo kategorije pustili v originalni angleški različici. Če vas zanimajo podrobnejši rezultati znotraj posameznih kategorij, pa jih najdete ta tej povezavi.

Vir: ZDnet, LinuxQuestions

No Comments

Vse najboljše, odprta koda!

V začetku meseca, točneje 3. februarja, je minilo točno dvajset let od prve omembe pojma "odprta koda" v povezavi s programsko opremo. Kmalu za tem je nastal Open ource Definition, ki se je kasneje preimenoval v Open Source Initiative  (OSI) in nič več ni bilo, kot je nekdaj bilo…

Nova definicija filozofije je bila potrebna zato, ker pojem "prosta programska oprema" (free software), ki ga je uporabljal Richard Stallman, ni dovolj dobro označeval, za kaj gre. Ljudje so pod pojmom "prosto" menili, da gre le za brezplačno programsko opremo. Od takrat se je zgodilo marsikaj… od tega, da so ljudje menili, da gre pri odprti kodi za neke vrste "programski komunizem" do tega, da se je tudi v praksi pokazalo, da gre za uspešen poslovni model, od tega, da je bila odprtokodna filozofija oziroma licenca GPL s strani Microsofta označena za "rakavo tkivo" do tega, da je taisto podjetje postalo eden največjih, po nekaterih podatkih pa celo največji podpornik odprtokodnih projektov

Več…

 

No Comments

Izšel je LibreOffice 6

The Document Foundation je izdal LibreOffice 6.0, novo večjo nadgradnjo svoje odprtokodnega pisarniškega paketa. Nova različica je na voljo za Windows, MacOS, Linux in oblak, v Android pa bodo nove funkcije prispele v prihodnjih mesecih.

Odprtokodni pisarniški paket LibreOffice 6.0 prinaša celo vrsto izboljšav – boljšo združljivost z dokumenti Microsoft Office, izboljšano podporo elektronskim knjigam, poenostavljeno vnašanje posebnih znakov in simbolov, izboljšano podporo interaktivnim obrazcem, elektronsko podpisovanje dokumentov ali celo le njihovih delov s pomočjo OpenPGP, nove predloge in še kaj…

Več…

No Comments