Arhiv kategorije COKS

Zaradi Linuxa uporabni tudi programi za Windows

Google je pred kratkim omogočil zaganjanje aplikacij iz okolja Linux tudi na (nekaterih) svojih Chromebookih. To »dovoljenje« pa ima dokaj zanimiv stranski učinek. Zaradi njega je mogoče namestiti tudi nekatere aplikacije iz okolja Windows.

CrossOver je orodje, ki v okoljih Linux omogoča zagon nekaterih aplikacij iz okolja Windows na Linuxu. Nekaj let nazaj so pri CodeWeavers izdelali tudi različico za Android, ki je delovala tudi na Chromebookih, ki podpirajo Androidne aplikacije. Nek uporabnik pa je sedaj našel način, kako zadevo spraviti na Chromebook tako, da je tudi na njem mogoče zagnati nekatere aplikacije Windows. Kljub temu, da postopek (še) ni najbolj preprost, pa daje ideji Chromebooka veliko vzpodbudo, saj bodo uporabniki na njih lahko zaganjali aplikacije iz okolja Windows, brez katerih ne morejo.

Več…

No Comments

Microsoftov nakup GitHuba razburja

Vsi se sprašujejo, kako bo prevzem najbolj priljubljene storitve, namenjene odprtokodni skupnosti s strani nekoga, ki se skoraj ves svoj obstoj bori proti tej skupnosti, vplival na prihodnost ideje odprte kode.

V ponedeljek je v svet prišla vest, da Microsoft za 7,5 milijarde dolarjev kupuje podjetje GitHub, ki preko svojega portala nudi storitev varne hrambe odprtokodnih projektov, dokumentacije, nadziranje različic, sodelovanje in še kaj, programerjem in razvijalcem iz vsega sveta. Po zadnjih podatkih storitev tako ali drugače uporablja 28 milijonov razvijalcev ter kar 1,8 milijarde podjetij in organizacij, majhnih in velikih.

Bo Microsoft s svojo finančno močjo pomagal GitHubu ali ga po zaviral? Bodo uporabniki ostali ali se raje preselili na GitLab, Bitbucket ali kakšno drugo konkurenčno storitev?

Več…

No Comments

Ubuntu OpenStack je najboljša rešitev

Izvršni direktor Canonicala in oče Ubuntu Linuxa Mark Shuttleworth trdi, da je Canonicalova rešitev OpenStack boljša rešitev tako od Red Hatove kot od VMwarove.

Otvoritvena slovesnost OpenStack Summit v kanadskem Vancouvru je potekala po ustaljenih tirih – s predstavitvami, kjer so različni proizvajalci prikazovali svoje rešitve in jih hvalili, da so oh in sploh. Potem pa je na oder stopil Mark Shuttleworth in naredil nekaj, kar do sedaj ni bila ravno pogosta praksa – svojo, oziroma Canonicalovo rešitev Ubuntu OpenStack, je neposredno primerjal s konkurenčnima rešitvama Red Hata in VMwara, pri čemer je kar na glas izjavil, da se veliki, kot so Google, IBM in Microsoft zanimajo izključno za Canonicalovo rešitev, Red Hatove in VMwarove pa niti povohajo ne.

Več…

No Comments

Microsoft ima očitno res rad Linux!

Beležnica oziroma Notepad v Windows od vsega začetka ni znala prikazati besedilnih datotek, nastalih v drugih operacijskih sistemih, vključno z Linux/Unix. Razlog za to je bil dokaj banalen – Beležnica ni podpirala enake oznake za prehod v novo vrstico kot Linux. In po tridesetih letih se bo to končno spremenilo.

Beležnica v Windows za prehod v novo vrstico uporablja oznako End of Line (EOL), ki je pravzaprav kombinacija oziroma »seštevek« ukazov Carriage Return (CR) in Line Feed (LF). Oba imata izvor iz časov pisalnih strojev. Prvi (CR) pomeni prehod na začetek vrstice brez pomika navzdol, drugi (LF) pa prehod vrstico navzdol brez pomika na začetek vrstice. Za prehod na začetek nove vrstice sta torej potrebno obe oznaki. Ker je v sistemih Linux/Unix za prehod v novo vrstico dovolj oznaka LF, je Beležnica oziroma Notepad besedilne datoteke iz teh sistemov dobrih trideset let prikazovala – narobe.

A to naj bi se v kratkem spremenilo. Nekaj dni nazaj smo v Microsoftovem blogu zasledili zapis o tem, da so v programu Windows 10 Insider že pripravili »popravek«, ki bo kot oznako prehoda v novo vrstico oziroma pritisku tipke Enter poznal tako Windows CR+LF kot tudi Linuxov LF in MacOSov CR. To pa pomeni, da bo Beležnico mogoče uporabiti tudi za urejanje besedilnih datotek omenjenih sistemov.

V glavah Microsoftovih strategov se zadnje čase res dogajajo nenavadne reči…

No Comments

Ubuntu 18.04 TLS: Linux za oblak, umetno inteligenco in vsebnike

Canonical je pred kratkim izdal Ubuntu 18.04 LTS, novo različico ena najbolj priljubljenih in uporabljanih namiznih distribucij Linuxa, ki pa je mnogo več kot le to.

Ubuntu veliko uporabnikov vidi le kot namizni operacijski sistem. To sicer res je, a je še mnogo več. Nova različica poleg varnostne optimizacije nudi tudi podporo okoljem, ki uporabljajo različne storitve v oblaku, infrastrukturo za tako imenovane storitve bare-metal (najem oddaljene strojne opreme brez programske), podpira delo z vsebniki, umetno inteligenco, vključno z grafičnim pospeševanjem delovnih obremenitev, strojno učenje in še kaj.

Več…

No Comments

Nemški zvezni oblak bo odprtokoden

Razen cene, je uporaba lastniške programske opreme tudi varnostno vprašljiva. Zato ni čudno, da se vse več javnih ustanov, posebej v Evropi, odloča za odprtokodne rešitve. Nemška vlada se je tako odločila, da bo za storitve v oblaku uporabila odprtokodno rešitev Nextcloud.

Projekt vpeljave naj bi trajal tri leta, v končni fazi pa naj bi ga uporabljalo okoli 300.000 ljudi v različnih vladnih agencijah in ministrstvih. Ker bo rešitev odprtokodna, bodo strokovnjaki lahko lažje našli morebitne težave in jih tudi lažje in hitreje odpravljali. Rešitev je tudi popolnoma skladna s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki bo začela veljati 25. maja. Kaj pa cena? Po navedbah Spiegla naj bi Nextcloud za implementacijo in podporo dobil sedemštevilčni znesek.

Več…

No Comments

Microsoft izdal svojo distribucijo Linuxa

S vse več povezanimi napravami oziroma »internetom stvari«, postaja tudi varnost vse pomembnejša. Da bi pripomogel k varnosti naprav IoT, je Microsoft predstavil Azure Sphere, varnostno rešitev, ki temelji na – Linuxu.

Gre za skupek programskih rešitev, ki jih je mogoče vključiti v procesorje oziroma mikrokrmilnike pametnih naprav in jih s tem zaščititi že na strojni ravni. Pri vsem skupaj je seveda zanimivo to, da je Microsoft, ki je Linux pred časom označil kot »rakavo tvorbo«, za izdelavo Azure Sphere uporabil prav ta odprtokodni operacijski sistem in s tem dejansko izdelal svojo prvo distribucijo Linuxa.

Več…

No Comments

Odprtokodni urejevalniki videa

Obstaja cela vrsta odličnih urejevalnikov videa, tudi brezplačnih, a gre pri tem pogosto za »okleščene« različice komercialnih programov. Obstaja pa tudi nekaj odprtokodnih rešitev, ki so enako kakovostne in uporabne tako za domačo kot profesionalno uporabo.

Poleg tega, da gre za odprtokodna orodja, ki ne bodo naredila luknje v denarnici, gre tudi za programe, ki so na voljo več ali manj za vse platforme, pa naj gre za Windows, Linux ali macOS, kar pomeni, da lahko na enem projektu sodelujejo uporabniki na različnih platformah. In kateri so ti urejevalniki? Najbolj znani so Shotcut, OpenShot Video Editor in Avidemux.

Več…

No Comments

Linux pod pokrovom

Leta 2004 je Jonathan Schwartz, eden vodilnih Sunovih mož dejal, da bo avtomobil postal programska platforma. In prav je imel. A le deloma, saj je pri tem mislil na Javo, kar pa se ni uresničilo. Pametne avtomobile namreč poganja – Linux.

Prednosti Linuxa in odprtokodne programske opreme so seveda več kot očitne – ker so ti sistemi odprti, so tudi prilagodljivi. In to do te mere, da jih je mogoče uporabiti kot operacijski sistem oziroma platformo tako v superračunalnikih kot telefonih, urah in seveda tudi avtomobilih. BMW, Chevrolet, Ford, Honda, Mazda, Mercedes, Nissan, Suzuki, Tesla, Toyota in sedaj še Audi – vsi svoje pametne avtomobile gradijo na Linuxu, največkrat na platformi Automotive Grade Linux (AGL).

Več…

No Comments

Končno premik na področju spletnega videa. In seveda odprtokoden.

S prihodom videa ločljivosti 4K (Ultra High Definition – UHD), so se pričakovanja uporabnikov povečala tudi kar zadeva pretakanje preko spleta. A tu stvari niso tako preproste. Bo težave rešil odprtokodni kodek AV1?

Večja kot je ločljivost slike, več podatkov je potrebnih zanjo. In enako velja za zvok. Velika količina podatkov pa je seveda velik sovražnik pretočnih vsebin. Kljub temu, da se je v zadnjih letih hitrost prenosa podatkov krepko dvignila, pa samo to ni dovolj. Nekaj je potrebno narediti tudi na optimizaciji oziroma zmanjšanju količine podatkov, ki se pretakajo. To je mogoče seveda le s pomočjo novih kodekov oziroma kodiranja, ki pa mora biti takšno, da preveč ne zmanjša kakovosti slike in zvoka, sicer nam visoka ločljivost ne pomeni kaj dosti.

In zadnje čase se na tem področju dogaja marsikaj zanimivega. Najprej je nastal kodirnik HEVC oziroma H.265, ki ga je »požegnala« skupina MPEG (Moving Picture Experts Group) in nudi precejšnje zmanjšanje količine podatkov pri enaki kakovosti. A HEVC se še sploh prijeti ni uspel, ko je prišla novca, da je skupna Alliance for Open Media, ki jo sestavljajo Amazon, Apple, ARM, Cisco, Facebook, Google, IBM, Intel, Microsoft, Mozilla, Netflix in NVIDIA, izdala kodek, imenovan AV1. Ta nudi še za 30 odstotkov boljšo kompresijo kot HEVC, poleg tega pa je še odprtokoden kar pomeni, da ga bodo lahko ponudniki vsebin in neodvisni razvijalci uporabili takoj in brez kakršnihkoli birokratskih in finančnih ovir, to pa spet pomeni, da bo AV1 verjetno zelo hitro implementiran. Mozilla ga je tako v Firefoxu že podprla, Google, Microsoft in Apple pa naj bi ga v kratkem.

Več na strani Alliance for Open Media in t3tech.si

No Comments