Archive for category COKS

Odprtokodna miš

Če si želite sami izdelati svojo miško, potrebujete Arduino Pro Micro, možnost 3D-tiskanja ohišja in tale odprtokodni projekt.

Maker Ben je na svojem kanalu na YouTubu posnel potek dela od glinenega modela do končne miške.

Tehnično miška temelji na Arduinu Pro Micro, ki je povezan z laserskim senzorjem gibanja PMK3389IS-T3QU podjetja PIXART in rotacijskim kodirnikom PEC12R-4220F-S0024 podjetja Bourns. Gumbi za miško so bili izvedeni z mehanskimi nizkoprofilnimi gumbi za tipkovnico – skupaj jih je šest, po dva na gumb za miško in dva za palec na strani. Vrtljivi pretvornik zagotavlja kolesce za miško na strani za palec.

Ohišje je natisnjeno v 3D: ohišje je bilo izdelano tako, da je bil najprej iz gline oblikovan model, ki se popolnoma prilega roki. Ta model je bil nato fotografiran z vseh strani in pretvorjen v 3D-model z odprtokodno programsko opremo Meshroom, rezultat dodatno obdelal v programu Fusion360 in na koncu natisnjen.

Koda in datoteke Gerber so na voljo na strani projekta na GitHubu, prav tako je na voljo celoten seznam komponent. Vsi, ki si želite oblikovati svoje ohišje ali 3D-skenirati, boste na njej našli vse, kar potrebujejo za začetek.

Več…

No Comments

Musk napoveduje: Grok bo postal odprtokoden

Grok, klepetalni robot, ki ga pripravlja podjetje xAI Elona Muska, bo postal odprtokoden in že ta teden na voljo brezplačno.

Elon Musk je na konferenci X napovedal, da želi njegovo podjetje xAI, ki se ukvarja z umetno inteligenco, ta teden dati na voljo odprtokodno programsko opremo Grok. Grok je klepetalni robot, ki naj bi bil manj politično pristranski kot drugi modeli umetne inteligence, recimo ChatGPT. Kaj to konkretno pomeni, je precej nejasno, lahko pa domnevamo, da bo vseboval manj varoval in ovir, to pa lahko pomeni lažje ustvarjanje ponaredkov v slogu fotografij volilnih delavcev, ki mečejo glasovnice v koš, Joeja Bidena v bolnišnici in podobnih. Grok bi lahko bil sprva manj previden pri takšnih vsebinah.

To, da je Musk prav zdaj objavil svojo namero, da bo Grok postal odprtokoden, seveda ni nobeno naključje ampak del spora s podjetjem OpenAI, katerega soustanovitelj je bil pred približno desetimi leti. Podjetje je nekaj let kasneje zapustil, saj mu. kot je zdaj mogoče prebrati v objavljenih elektronskih sporočilih iz tistega časa, ni uspelo uveljaviti izključnega nadzora nad razvojem modelov umetne inteligence kot del podjetja Tesla. Menil je, da ni drugega načina, da bi postal dovolj velik, da bi lahko tekmoval z Googlom.  A zamere proti OpenAI so očitno še vedno prisotne, saj je Musk podjetje zdaj obtožil, da ni več odprto in da se oddaljuje od svojega prvotnega poslanstva.

OpenAI v odgovoru trdi, da se je Musk strinjal, ko so se odločili, da bodo »manj odprti«. »Raziskave in rezultati raziskav morajo ostati tajni«, je zapisal soustanovitelj Ilya Sutskever. »Z razvojem umetne inteligence bo vedno bolj smiselno, da smo manj odprti. 'Odprto' v besedi OpenAI namreč pomeni, da bi morali vsi imeti koristi od sadov umetne inteligence, za znanost, ki stoji za tem, pa je čisto v redu, če je ne delimo…«

Izdaja orodja Grok bi lahko pripomogla k zanimanju za tehnologijo umetne inteligence družbe xAI, ki je bilo doslej dokaj skromno. Podobno se je pred časom odločila Meta s svojim modelom umetne inteligence Llama 2, ki je med tem pridobila kar nekaj zanimanja med razvijalci.

Kakorkoli že, je Muskova poteza, da objavi Grok kot odprto kodo, sprožila nove razprave o prednostih in tveganjih, ki jih prinaša omogočanje dostopa do naprednih modelov umetne inteligence vsakomur. Nekateri strokovnjaki menijo, da lahko objava modelov umetne inteligence poveča preglednost in zanesljivost, drugi pa izražajo zaskrbljenost zaradi morebitnih nevarnosti neomejenega dostopa do zmogljive tehnologije umetne inteligence. ▪

No Comments

Tudi motocikli so lahko odprtokodni

Ekipa za električna vozila univerze MIT je predelala Ducatijev motocikel 900SS tako, da ga poganjajo gorivne celice in se z njim podalo na dirkališče v prepričanju, da lahko poberejo nekaj »fosilnih skalpov«.

Dvanajstčlanska ekipa se je odločila izdelati ta hibridni pogon na gorivne celice z namenom čim boljšega razumevanja tega relativno redko uporabljanega čistega goriva in v upanju, da bo njihov projekt spodbudil tudi druge, da poskusijo z njim in skušajo razviti tehnologije »majhnih vodikovih« vozil do te mere, da bodo komercialno (bolj) zanimivi. Zato je celoten projekt tudi odprotokoden.

Projekt razvijajo približno eno leto, začeli pa so z donatorskim motociklom Ducati Supersport iz leta 1999 iz katerega so odstranili motor z notranjim izgorevanjem in vse povezane dodatke, tako da je ostal le okvir z volanom, zavorami in vzmetenjem. Ker je od originala ostal le okvir s krmilom, zavorami in vzmetenjem. V ta preostanek, ki so ga krstili za »Toothless« (brezzobi), so nato vgradili električni pogonski sklop z majhno baterijo in neposrednim verižnim pogonom na zadnje kolo ter točkami za pritrditev nihajne roke. Vodikov sistem je bil dodan kot podaljševalnik dosega in je stalno črpal energijo iz Doosanove gorivne celice, ki se napaja iz plinske jeklenke, nameščene pod zadkom kolesa. Rezultat sicer ni nekaj, kar bi bilo ravno hudi prijetno za oko, a lepota ni prvotni cilj projekta.

V zgornjem videoposnetku kolo ni videti ravno hudo hitro, a to je bilo pričakovano, saj gre za potrditev koncepta. Zdaj, ko se je ta izkazal za dobrega, se ekipa pripravlja na zamenjavo običajnega električnega motorja s kakšnim bolj živahnim in zasnovanim po meri motocikla. Cilj je, da se izdela motocikel, ki bo konkurenčen bencinskim, a neprimerno bolj čist.

Zamisel o vodikovih motociklih ni nova, saj so jo v preteklih letih že nekajkrat predstavili azijski proizvajalci motociklov. Nazadnje Kawasaki, ki je letos pričel testirati svoj motocikel H2 prilagodil za zgorevanje vodika v 1000-kubičnem motorju z notranjim izgorevanjem.

In zakaj je MIT-jev projekt tako poseben? »Kolikor nam je znano,« je za MIT News povedal vodja projekta Aditya Mehrotra, »gre za prvo popolnoma odprtokodno, strogo dokumentirano, preizkušeno motorno kolo z gorivnimi celicami na svetu, izdano kot platforma. Nihče drug ni izdelal motornega kolesa in ga testiral na takšni ravni kot mi ter ga dokumentiral do te mere, da bi ga lahko kdo v prihodnosti dejansko uporabil in razširil ali uporabil v raziskavah.«

Več…

No Comments

Odprta koda proti samovolji podjetja

Eden glavni razvijalcev strežnika nginx se je odločil zapustiti projekt in zagnati svojega z imenom freenginx, ki bo »pravi odprtokodni«

Nginx je spletni strežnik, ki lahko deluje tudi kot povratni posrednik (Reverse Proxy), e-poštni posrednik (E-Mail-Proxy), izravnalnik obremenitve (Load Balancer) in predpomnilnik http (HTTP Cache), ki letos praznuje dvajseto obletnico obstoja. Projekt je leta 2002 zagnal Igor Sysoev in ga z licenco BSD prvič objavil leta 2004. Leta 2011 je bilo v Moskvi ustanovljeno komercialno podjetje Nginx, Inc, ki je poleg odprtokodne programske opreme izdalo tudi komercialno različico NGINX Plus. Leta 2019 je podjetje F5 Networks kupilo podjetje Nginx za 670 milijonov USD.

Eden od zaposlenih pri Nginx, kasneje pa tudi pri podjetju F5 Networks je bil tudi Maxim Dounin. Ko je podjetje po začetku ruske invazije v Ukrajini zaprlo svoje pisarne v Moskvi, je Maxim z njim sklenil dogovor, da kot prostovoljec še naprej sodeluje pri razvoju strežnika. A je bilo to sodelovanje relativno kratkega roka. V podjetju so se namreč, po mnenju Dounina, pričele dogajati stvari, s katerimi se ni strinjal. Največji problem je bil, da so »nekateri novi, netehnični vodje v podjetju F5 menili, da bolje vedo, kako voditi odprtokodne projekte, predvsem kar zadeva varnostne smernice. To je sicer njihova pravica, saj so lastniki projekta, a je s tem nginx prenehal biti brezplačna odprtokodni projekt, ki se vzdržuje za skupno dobro«, je zapisal v sporočilu za javnost. Zato se je umaknil iz projekta nginx in namesto tega začel alternativni projekt freenginx, katerega cilj je nadaljnji razvoj brez vmešavanja podjetij.

Več…

No Comments

Odprta koda gospodarstvu prispeva 8,8 bilijonov dolarjev

Harvardski raziskovalec Frank Nagle je izračunal, koliko bi morala podjetja plačati, če ne bi bilo odprtokodne programske opreme.

Od prosto dostopne odprtokodne programske opreme ima svetovno gospodarstvo veliko merljive koristi. To je ugotovil Frank Nagle, docent na Harvard Business School (HBS). Nagle je skupaj z Manuelom Hoffmannom (HBS) in Yanuo Zhou z Univerze v Torontu izračunal vrednost odprtokodne programske opreme v nedavno objavljeni istoimenski študiji. Znesek je še posebej visok na strani povpraševanja, tj. za podjetja, ki uporabljajo take programe ter z njimi povezane programske jezike in knjižnice: po študiji bi podjetja imela stroške v višini 8,8 bilijona USD, če bi morala sama kupiti ali razviti te sisteme. Na strani ponudbe bi morali programerji za teoretični razvoj najpogosteje uporabljenih odprtokodnih programskih izdelkov porabiti dodatnih 4,15 milijarde USD.

Po analizi bi morala podjetja brez brezplačne programske opreme za svoje računalniške programe porabiti 3,5-krat več sredstev kot zdaj. 84 odstotkov dodatnih stroškov bi nastalo samo pri šestih najpomembnejših programskih jezikih, tj. C, Java, JavaScript, Python, Typescript in Go. Kar zadeva dejansko programsko opremo, so raziskovalci poleg operacijskega sistema Linux upoštevali še strežnik Apache ter programe FileZilla, GIMP, LibreOffice, TensorFlow, VirtualBox in medijski predvajalnik VLC. Ugotovili so tudi, da je 96 odstotkov vrednosti odprtokodne programske opreme v podjetjih doslej ustvarilo le 5 odstotkov vseh sodelujočih razvijalcev. Doslej je bila brezplačna programska oprema pri ekonomskih izračunih stroškov in koristi v veliki meri prezrta, saj nima cenovne oznake, tržne podatke pa je težje pridobiti.

Naglova ekipa je analizirala dva vira, ki beležita uporabo proste programske opreme v milijonih podjetij po vsem svetu. Prvi je projekt Census II, ki vključuje podatke več deset tisoč podjetij, drugi pa podatkovna zbirka BuiltWith, ki vključuje informacije iz pregledov skoraj devetih milijonov spletnih strani. Analizirali so osnovno tehnologijo, vključno z odprtokodnimi knjižnicami, da bi določili delež rešitev s prosto programsko opremo. Pred tem so analitiki evropske študije, objavljene leta 2021, že ocenili, da je gospodarski pomen odprte kode samo v letu 2018 v takratnih 27 državah EU znašal do 95 milijard evrov. V drugi študiji, objavljeni novembra, je Nagle skupaj z ekonomistom Shanom Greensteinom in poslovno strateginjo Nataliyo Wright ugotovil, da povečanje sodelovanja v odprtokodnih projektih prek portala GitHub v posamezni državi vodi v povečanje števila novih tehnoloških podjetij v tej državi.

Po mnenju te skupine bi lahko odprta koda, če bi se več vlagalo v usposabljanje, pomagala izenačiti konkurenčne pogoje med bolje in slabše opremljenimi državami in tako delovala kot gonilo inovacij. Poleg tega bi povečanje udeležbe v sistemu GitHub v eni državi privedlo do bolj globalno usmerjenih zagonskih podjetij, saj skupnost razvijalcev deluje tudi po vsem svetu. Start-upi so tudi pogosteje usmerjeni v skupnost in družbene cilje, kot so enakost spolov, okoljska trajnost ter izboljšanje zdravja in izobraževanja. Na splošno se kakovost zagonskih podjetij povečuje vzporedno z večjo vključenostjo v projekte proste programske opreme. Po navedbah združenja OSB Alliance obe študiji kažeta, "da imajo od podpore odprtokodnemu ekosistemu koristi tako civilna družba kot posamezna podjetja in celotna gospodarstva". Politična podpora ima tako "močan učinek gospodarskega, inovacijskega in družbenega vzvoda na regionalni in svetovni ravni".

Več…

No Comments

Haier si je premislil

Najprej je grozil s pravnimi posledicami, potem pa menda ugotovil, da je šlo za napako in da je odprtokodna rešitev zanje celo koristna…

Nemški programer in razvijalec Andre B. je izdelal vtičnik (plug-in) za brezplačni in odprtokodni sistem za avtomatizacijo doma Home Assistant, s katerim je mogoče upravljati pralne stroje, kuhinjske aparate, čistilnike zraka in druge naprave pametnega doma. Zadeva je nekaj časa delovala, 15. januarja pa je Andre dobil elektronsko sporočilo družbe Haier Europe, v katerem je ta zahtevala, da vtičnik, ki ga je mogoče uporabiti za vključitev aparatov proizvajalca Haier in njegovih hčerinskih znamk, kot sta Candy in Whirlpool umakne iz spleta. Brezplačni vtičnik naj bi »kršil proizvajalčeve pogoje uporabe« in »uporabljal storitve na nedovoljen način«, je navedeno v zahtevi podjetja. Družba Haier je zagrozila s pravnimi ukrepi in odškodninskim zahtevkom, če zahteve ne bodo upoštevane.

Razvijalec je sprva razmišljal o tem, da ubogal in se podredil grožnjam, a si je zaradi široke podpore odprtokodne razvojne skupnosti, ki je pozvala k bojkotu Haierjevih izdelkov, vtičnik pa razvejala (forked) več kot 2000-krat in s tem preprečila, da bi izginil iz spleta. In ker so o tem pričeli pisati tudi mediji, si je Haier relativno hitro premislil in že 20. januarja ponovno stopil v stik z Andrejem, tokrat v zelo pomirljivem tonu. Vodja oddelka za internet stvari Gianpiero Morbello, je v sporočilu zapisal, da je bilo »obvestilo o odstranitvi standardizirano pismo«, ki ga avtor ne bi smel dobiti, saj je njegov vtičnik »znatno povečal število zahtevkov strežniku«. Dejansko stanje naj bi bilo prav nasprotno – Haier je pripravljen sodelovati z Andrejem in mu pomagati pri optimizaciji vtičnika.

Več…

No Comments

Wine 9.0

Različica 9.0 prinaša stabilno podporo 32-bitnim aplikacijam na 64-bitnih sistemih. Ali bodo nove funkcije zagotovile popolno združljivost s pisarno Office?

Projekt Wine je izdal različico 9.0 svoje istoimenske programske opreme, s katero je mogoče zaganjati programe Windows v operacijskih sistemih Linux in drugih operacijskih sistemih, podobnih Unixu. Wine je že desetletja priljubljen v svetu odprte kode, še posebej pa je priljubljen v igralniški skupnosti, saj omogoča igranje iger, ki so v osnovi na voljo le za Windows, tudi v sistemih Linux in MacOS.

Razvijalci so v novi različici posebej poudarili funkcijo WoW64. Okrajšava WoW izhaja iz sistema Windows NT in se nanaša na funkcijo, pri kateri so 16-bitne aplikacije delovale v emulatorju Windows na 32-bitnih sistemih. WoW64 uvaja nekaj podobnega, vendar generacijo procesorjev pozneje – programe Windows, ki so še vedno na voljo zgolj v 32-bitni različici, je mogoče uporabljati v Wine 9.0 tudi uradno in s pečatom »pripravljen za proizvodnjo« na sistemih Linux, ki vključujejo le 64-bitne knjižnice.

V novi različici Wine so vsi sistemski klici za operacijske sisteme Windows in Unixu podobne operacijske sisteme končno popolnoma ločeni drug od drugega. Wine vse prehode iz sveta Windows v svet Unixa izvaja prek lastnega vmesnika Windows za sistemske klice. To pomeni, da so, za razliko od prejšnjih različic, ukazi sistema Windows in to, kar Wine počne z njimi v ozadju, popolnoma neodvisni drug od drugega. Tega bi morala biti še posebej vesela igralna skupnost. Prej je bilo pogosto treba v sistemih Linux uporabljati 32-bitne različice knjižnic GStreamer, da so se igre za Windows zagnale pod Wine. Vendar so te knjižnice zastarele in jih je vse težje zagnati, zato jih številne distribucije ne zagotavljajo več. WoW64 odvisnost od teh knjižnic odpravlja.

Pomen strogega ločevanja sistemskih klicev sistema Windows in tega, kar z njimi naredi Wine v gostujočem operacijskem sistemu, je velik korak k bolj univerzalnemu načinu uporabe Wine. Nekakšne sveti gral na področju emulatorjev v okoljih Linux je možnost popolnega in pravilnega zagona pisarniškega paketa Office. In ta cilj je z novo arhitekturo precej bolj realen.

Vse podrobnosti o novi izdaji so na voljo na strani projekta.

Več…

No Comments

Pomembni projekt skupnega evropskega interesa

Komisija odobrila do 1,2 milijarde evrov državne pomoči s strani sedmih držav članic za pomembni projekt skupnega evropskega interesa v zvezi s tehnologijami računalništva v oblaku in na robu.

Komisija je v okviru pravil EU o državni pomoči odobrila pomembni projekt skupnega evropskega interesa (IPCEI) v podporo raziskavam, razvoju in prvi industrijski uvedbi naprednih tehnologij računalništva v oblaku in na robu, ki jih bo razvijalo več ponudnikov v Evropi.

Projekt, imenovan IPCEI v zvezi z infrastrukturo in storitvami v oblaku naslednje generacije (IPCEI CIS), je skupaj priglasilo sedem držav članic: Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Poljska in Španija.

Države članice bodo zagotovile do 1,2 milijarde evrov javnih sredstev, kar naj bi sprostilo dodatnih 1,4 milijarde evrov zasebnih naložb. V okviru tega IPCEI se bo 19 podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), lotilo 19 zelo inovativnih projektov.

IPCEI CIS je prvi IPCEI s področja računalništva v oblaku in na robu. Zadeva razvoj prvega interoperabilnega in javno dostopnega evropskega ekosistema za obdelavo podatkov, v katerem bo več ponudnikov zagotavljalo kontinuiteto storitev od roba do oblaka. Razvil bo zmogljivosti za obdelavo podatkov ter orodja za izmenjavo programske opreme in podatkov, ki bodo omogočale združevalne, energijsko učinkovite in zaupanja vredne tehnologije obdelave podatkov prek računalništva v oblaku in na robu ter povezane storitve. Inovacije, ki jih bo zagotovil IPCEI CIS, bodo evropskim podjetjem in državljanom omogočile novo paleto možnosti, pripomogle pa bodo tudi k napredku pri digitalnem in zelenem prehodu.

Sodelujoča podjetja bodo razvila odprtokodno programsko opremo, ki bo prek porazdeljenih računalniških virov blizu uporabnikom omogočala storitve v realnem času in z nizko latenco (nekaj milisekund), s čimer se bo zmanjšala potreba po pošiljanju velikih količin podatkov centraliziranim strežnikom v oblaku. Posamezni projekti zajemajo celotno kontinuiteto tehnologije od oblaka do roba, od osnovnega programskega sloja do posebnih sektorskih aplikacij.

Cilj projektov je omogočanje digitalnega in zelenega prehoda z: (i) zagotavljanjem programske opreme, ki bo razvila potrebne infrastrukturne zmogljivosti za izgradnjo osnovnih slojev strukture računalništva v oblaku in na robu; (ii) razvojem skupne referenčne arhitekture, ki bo delovala kot načrt za vzpostavitev in upravljanje sistema v oblaku in na robu; (iii) razvojem sklopa naprednih storitev v oblaku in na robu, ki jih je mogoče nemoteno uporabiti v različnih omrežjih ponudnikov; ter (iv) razvojem sektorsko prilagojenih sistemov (na primer v energetskem, zdravstvenem ali pomorskem sektorju).

Faze raziskav, razvoja in prve industrijske uvedbe bodo potekale v obdobju 2023–2031, časovni okvir pa bo odvisen od projekta in udeleženih podjetij. Prve izvirne rezultate IPCEI – odprtokodno referenčno infrastrukturo – je mogoče pričakovati proti koncu leta 2027. V teh fazah je mogoče pričakovati nastanek najmanj 1 000 neposredno in posredno povezanih visokokvalificiranih delovnih mest, v fazi komercializacije pa še veliko več.

Komisija je ocenila predlagani IPCEI na podlagi pravil EU o državni pomoči, natančneje na podlagi sporočila o pomembnih projektih skupnega evropskega interesa (sporočilo o IPCEI) iz leta 2021. Kadar zasebne pobude, s katerimi se podpirajo prodorne inovacije, zaradi znatnih tveganj, povezanih s takšnimi projekti, niso uspešne, pravila za IPCEI državam članicam omogočajo, da skupaj zapolnijo to vrzel za odpravo teh velikih tržnih nepopolnosti. Pravila za IPCEI hkrati zagotavljajo, da ima gospodarstvo EU v celoti koristi od podprtih naložb in se omejijo morebitna izkrivljanja konkurence.

Komisija je ugotovila, da IPCEI CIS izpolnjuje zahtevane pogoje iz sporočila o IPCEI in je v skladu s pravili o državni pomoči.

Ta IPCEI bo imel znatne pozitivne učinke prelivanja za nesodelujoča podjetja, konkurente in končne uporabnike po vsej Evropi. Sodelujoča podjetja bodo rezultate in znanje projekta široko delila z evropsko industrijo in znanstveno skupnostjo, ne le s podjetji in državami, ki so del IPCEI. Udeleženci bodo zlasti: (i) poleg običajnih praks in poslovnih modelov odprtokodne programske opreme podelili permisivne, neomejevalne licence za odprtokodno programsko opremo kateri koli zainteresirani strani ter dejavno sodelovali z odprtokodnimi skupnostmi in prispevali k njihovemu razvoju; (ii) zainteresiranim stranem zagotovili dostop do vsaj 20 % zmogljivosti robnih vozlišč in laboratorijev, ki jih uporabljajo v svojih projektih; (iii) razširili razvite tehnologije na dodatne gospodarske sektorje; (iv) izvajali ciljno usmerjena usposabljanja, izdelovali samostojna tehnična gradiva, sodelovali na konferencah, pri publikacijah, v partnerstvih z univerzami in raziskovalnimi organizacijami; ter (v) licencirali pravice intelektualne lastnine pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji.

Več…

No Comments

Mare Nostrum 5 končno zagnan

Po kar nekaj kreganja in zastojih pri nabavi opreme, je najnovejši evropski superračunalnik le začel »mleti«

Nekaj dni pred prazniki, točneje 21. decembra, je bil v Barceloni v Španiji predstavljen MareNostrum 5, najnovejši vrhunski evropski superračunalnik. Trenutno se uvršča med 10 najzmogljivejših superračunalnikov na svetu. Gostuje v barcelonskem centru za superračunalnike, od marca 2024 pa bo dostopen širokemu krogu evropskih uporabnikov iz znanosti in industrije.

MareNostrum 5 ima največjo zmogljivost 314 petaflopov, kar pomeni 314 milijonov milijard izračunov na sekundo. Je tudi najbolj okolju prijazen superračunalnik v Evropi in energetsko zelo učinkovit, saj ga bo v celoti poganjala trajnostna energija. S toploto, ki jo bo proizvajal, se bo ogrevala stavba, v kateri se nahaja.

MareNostrum 5 je eden najbolj inovativnih superračunalniških sistemov na svetu in je zasnovan posebej za reševanje zapletenih znanstvenih problemov. Pomagal bo pri napredku dejavnosti v Evropi na več področjih, na primer pri evropskih medicinskih raziskavah, saj bo podpiral razvoj zdravil in cepiv ter izvajal simulacije širjenja virusov. Uporabljal se bo lahko tudi za tradicionalne superračunalniške aplikacije na področjih, kot so podnebne raziskave, inženirstvo, znanost o materialih in vede o Zemlji.

Superračunalnik bo okrepil druge evropske pobude, kot sta Destinacija Zemlja, katere cilj je razviti zelo natančen digitalni model Zemlje na svetovni ravni, in evropski Virtualni človeški dvojček, ki ga je Komisija prav tako začela izvajati danes. Pobuda Virtualni človeški dvojček bo znanstvenikom pomagala bolje razumeti človeški organizem ter bo omogočila boljše zdravstveno varstvo in personalizirano medicino.

Superračunalnik MareNostrum 5 je zasnovan tudi, da bi ga uporabljali razvijalci umetne inteligence. Uporabljal bo najnaprednejše pospeševalne čipe, ki so že na voljo, kar mu bo pomagalo zadovoljiti potrebe nastajajočih platform umetne inteligence in povečati učinkovitost evropskih velikih jezikovnih modelov na podlagi umetne inteligence. Kot je predsednica Ursula von der Leyen napovedala v govoru o stanju v Uniji, bo MareNostrum 5 na voljo evropskim zagonskim podjetjem na področju umetne inteligence za učenje njihovih modelov. To bi moralo pomagati pospešiti uvajanje evropskih tehnologij in etičnih algoritmov na podlagi umetne inteligence ter tako EU omogočiti, da prevzame vodilno vlogo na svetovni ravni na področju odgovorne, etične in varne umetne inteligence.

Novi sistem predstavlja skupno naložbo v višini več kot 151 milijonov evrov za kritje stroškov njegovega nakupa in vzdrževanja, od tega 50 % iz EU in 50 % iz konzorcija pod vodstvom Španije, ki vključuje tudi Portugalsko in Turčijo.

Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC) je pravni in finančni subjekt, ki je bil ustanovljen leta 2018, da bi EU in sodelujoče države lahko usklajevale prizadevanja in združile sredstva ter Evropo ponesle na svetovni vrh superračunalništva. Svet je julija 2021 sprejel uredbo o Skupnem podjetju EuroHPC, s katero je zagotovil dodatno naložbo v višini 7 milijard EUR za obdobje 2021–2027. Kmalu bodo zmogljivosti Skupnega podjetja EuroHPC razširjene na delovanje na eksaravni in še višji ravni s superračunalnikoma JUPITER in JULES VERNE.

Računalniška moč superračunalnika MareNostrum 5 bo dopolnila obstoječe superračunalnike Skupnega podjetja EuroHPC. To so Discoverer v Bolgariji, MeluXina v Luxembourgu, Vega v Sloveniji, Karolina na Češkem, LUMI na Finskem, LEONARDO v Italiji in Deucalion na Portugalskem.

Več…

No Comments

Posodobitev sistema systemd 255 prinaša številne izboljšave

Najbolj opazni sta »modri zaslon smrti« v primeru okvare in večja podpora za TPM2.

Systemd je programski paket, ki nudi vrsto sistemskih komponent za operacijske sisteme Linux. Glavni cilj je poenotiti konfiguracijo in obnašanje storitev v distribucijah Linuxa. Različica systemd 255 je pred nekaj dnevi dosegla status stabilne, kar pomeni, do bo v prve izdaje distribucij Linuxa vključena v prvi polovici leta 2024.

Nove funkcije so precej obsežne. Preko systemd 255 bo v operacijske sisteme Linux vključen tako imenovani modri zaslon smrti (BSOD), ki ga poznamo iz sistemov Windows, nudi pa celozaslonske informacije v primeru hude sistemske napake (status LOG_EMERG).  Različne izboljšave je doživela tudi podpora za module TPM (Trusted Platform Modules) v2.0. Skripte systemV so zdaj dobile status zastarelih in v prihodnje ne bodo več podprte.

Več…

No Comments