Arhiv kategorije COKS

Najbolj priljubljeni na Linuxovem namizju so…

LinuxQuestions je s svojimi več kot 550.000 člani ena največjih internetnih skupin, namenjenih Linuxu. Med svojimi člani so izvedli raziskavo o tem, katere aplikacije uporabljajo na namizju in nekaj dni nazaj so jo tudi objavili. Večina zmagovalcev v posameznih kategorijah je več ali manj pričakovanih, je pa med njimi tudi kakšno presenečenje.

Kar zadeva distribucije Linuxa, se uporabniki na namizju še vedno najpogosteje odločijo za  Ubuntu. Ta sicer ni več tako dominanten kot je bil nekaj let nazaj, a lanska odločitev opustitve namizja Unity, pri katerem je Canonical tako dolgo vztrajal, se je očitno pokazala za pametno. Originalni GNOME je uporabnikov očitno bližje in trend rasti se je spet obrnil nekoliko bolj navzgor. Na drugem mestu med distribucijami je Linux Mint, ki je zelo priljubljen predvsem pri uporabnikih, ki iščejo nadomestilo za Windows.

Kljub temu, da je privzeto namizno okolje najbolj uporabljane distribucije GNOME, pa je več kot 10.000 sodelujočih v anketi za najbolj priljubljeno namizno okolje izbralo KDE. Sedita mu Xfce in Cinnamon, GNOME pa je šele na četrtem mestu.

Na seznamu najbolj priljubljenih je veliko starih znancev. Med brskalniki je to seveda Firefox, ki ga uporabniki Linuxa, za razliko od okoljih Windows, raje uporabljajo kot Googlov Chrome. In to precej raje, saj je razmerje med njima kar pet proti ena. Star znanec je tudi medijski predvajalnik VLC, ki je bil izbran tako za najboljši predvajalnik glasbe kot tudi predvajalnik videa.

Malce smo mogoče bili presenečeni nad Thunderbirdom, ki je sicer dober program za delo z elektronsko pošto, a Mozilla pri njem zadnja leta s čem prav posebej novim ni postregla. A očitno tudi drugi niso naredili nič posebej zanimivega. Presenečenje je pravzaprav tudi urejevalnik besedil vim, ki je spet premagal svojega večnega rivala Emacs. Slednji je celo padel na četrto mesto, saj sta ga prehitela še nano in Kate.

Še najbolj presenečeni smo bili nad tem, da je za najbolj priljubljeni program za video-komunikacijo izbran Microsoftov Skype. Ta je sicer v okoljih Linux na voljo že vsaj desetletje, torej še iz časov, ko je bil samostojno podjetje, res pa je, da se je Canonical potrudil in namestitev Skypa precej poenostavil, kar je tudi verjetno vplivalo na rezultat. A vseeno – Skype na Linuxu? Misel, na katero se bo potrebno nekoliko privaditi…

V letošnji raziskavi je bila prvič uvedena posebna rubrika programov za varno komunikacijo, v kateri sta si z identičnim številom glasov prvo mesto razdelila Signal in Telegram.

Zmagovalce vseh kategorij si lahko ogledate v spodnji tabeli, v kateri smo kategorije pustili v originalni angleški različici. Če vas zanimajo podrobnejši rezultati znotraj posameznih kategorij, pa jih najdete ta tej povezavi.

Vir: ZDnet, LinuxQuestions

No Comments

Vse najboljše, odprta koda!

V začetku meseca, točneje 3. februarja, je minilo točno dvajset let od prve omembe pojma "odprta koda" v povezavi s programsko opremo. Kmalu za tem je nastal Open ource Definition, ki se je kasneje preimenoval v Open Source Initiative  (OSI) in nič več ni bilo, kot je nekdaj bilo…

Nova definicija filozofije je bila potrebna zato, ker pojem "prosta programska oprema" (free software), ki ga je uporabljal Richard Stallman, ni dovolj dobro označeval, za kaj gre. Ljudje so pod pojmom "prosto" menili, da gre le za brezplačno programsko opremo. Od takrat se je zgodilo marsikaj… od tega, da so ljudje menili, da gre pri odprti kodi za neke vrste "programski komunizem" do tega, da se je tudi v praksi pokazalo, da gre za uspešen poslovni model, od tega, da je bila odprtokodna filozofija oziroma licenca GPL s strani Microsofta označena za "rakavo tkivo" do tega, da je taisto podjetje postalo eden največjih, po nekaterih podatkih pa celo največji podpornik odprtokodnih projektov

Več…

 

No Comments

Izšel je LibreOffice 6

The Document Foundation je izdal LibreOffice 6.0, novo večjo nadgradnjo svoje odprtokodnega pisarniškega paketa. Nova različica je na voljo za Windows, MacOS, Linux in oblak, v Android pa bodo nove funkcije prispele v prihodnjih mesecih.

Odprtokodni pisarniški paket LibreOffice 6.0 prinaša celo vrsto izboljšav – boljšo združljivost z dokumenti Microsoft Office, izboljšano podporo elektronskim knjigam, poenostavljeno vnašanje posebnih znakov in simbolov, izboljšano podporo interaktivnim obrazcem, elektronsko podpisovanje dokumentov ali celo le njihovih delov s pomočjo OpenPGP, nove predloge in še kaj…

Več…

No Comments

Zakaj nas mora skrbeti za varnost odprtokodne programske opreme?

Odprtokodno programsko opremo je mogoče najti pravzaprav povsod – od preprostih namiznih računalnikov do zahtevnih poslovnih okolij, najdemo pa jih v najpomembnejših finančnih ustanovah, univerzitetno-raziskovalnih okoljih pa tudi v električnih avtomobilih in celo v vojaških obveščevalnih službah. Razlog za to je seveda njihova odprtost, prilagodljivost in preglednost. A to ne pomeni, da je vse odprtokodno tudi idealno.

Kaj pa varnost? Odprtokodna programska oprema ima zaradi svoje filozofije na tem področju nekatere posebnosti, ki jih je potrebno upoštevati že ob razmisleku o uvedbi. Težava je predvsem ponovna uporaba kode, saj se morebitne ranljivosti preko nje zelo hitro razširijo.

Več…

No Comments

Barcelona zapušča Microsoft in prehaja na odprto kodo

Mesto Barcelona je, po poročilih španskega časopisa El Pais, pripravilo časovnico prehoda iz Microsoftove osnove in lastniškega programja na Linux in odprtokodno programsko opremo. Prehod naj bi bil izveden najkasneje do pomladi 2019.

Prehod načrtujejo tako, da bodo najprej začeli nadomeščati vso lastniško programsko opremo z odprtokodno. Proces bo trajal tako dolgo, dokler ne bo od lastniškega programja ostal le še Microsoftov operacijski sistem. Tega bodo za eno do distribucij Linuxa, najverjetneje Ubuntu, zamenjali nazadnje.

Barcelona v prehodu ne vidi le svoje koristi pač pa tudi koristi lokalnih majhnih in srednjih IT-podjetij, ki bodo aktivno sodelovala tako pri prehodu kot kasnejšem vzdrževanju, mestna uprava pa bo zaposlila tudi 65 razvijalcev, ki bodo razvijali namensko programsko opremo.

Barcelona je tako prvo mesto, ki se je pridružilo evropski iniciativi »Javni denar, javna koda«.

Več…

No Comments

Naša prihodnost v oblaku je odvisna od odprtokodnih vezij!

Zadnje dogajanje, povezano s hrošči Meltdown in Spectre, ki sta pokazala na zelo resne varnostne luknje v Intelovih, AMD-jevih in procesorjih ARM kaže na to, da se bo razvoj polprevodniških procesorjev moral v kratkem korenito spremeniti in iti po enakih korakih kot programska oprema – v smer odprte kode.

Hrošča, nekateri primerjajo z genetsko boleznijo, ki je ni mogoče ozdraviti drugače kot z izumrtjem celotne vrste, v tem primeru celotne procesorske arhitekture x86, nastale v zadnjih dvajsetih letih. Kaj pa do takrat? Očitno nam še nekaj let ne preostane drugega kot uporabiti improvizirane programske rešitve, ki nam jih bodo servirali proizvajalci.

In kako zagotoviti, da se tudi v prihodnosti ne bo zgodilo kaj podobnega? Podobno kot programska oprema vedno bolj temelji na odprti kodi, bo tudi strojna oprema morala preiti na podobno filozofijo. Druge varne rešitve ni…  Bodo torej Intel, AMD in druščina šli po sledeh Microsofta, ki zase zadnja leta trdi, da ni podjetje, ki razvija operacijski sistem Windows ampak predvsem rešitve v oblaku (Azure/Office 365) in piše programe tako za Windows, kot tudi za Linux, iOS in Android? Skoraj zagotovo…

Več…

No Comments

Tudi banke vedno pogosteje uporabljajo odprto kodo. Tu so razlogi…

Oktobra 2017 je Deutsche Bank javno objavila 150.000 vrstic programske kode enega svojih programov za elektronsko bančništvo, banka JPMorgan Chase je svoj Quorum, program za veriženje blokov (blockchain) dala na voljo v zbirki GitHub kot odprtokoden, k odprti kodi pa naj bi se zateklo vedno več bank. Zakaj?

Razlogov je več. Eden najpomembnejših je ta, da so bančne potrebe na področju programske opreme dokaj specifične in jih, posebej ko gre za novosti, kot je recimo tehnologija veriženja blokov, ki jo poznamo iz kriptovalut, uveljavljene programske hiše preprosto – ne razumejo. In zato se banke na tem področju vedno bolj samoorganizirajo. Drugi razlogi so razvojna baza, ki je v odprtokodnem svetu bolj raznolika, hitrejše odpravljanje napak, manj podvojevanja del, večja varnost in še kaj…

Več…

No Comments

Pentagon bo prihodnje leto bistveno več vlagal v odprto kodo

Predlagani finančni načrt za fiskalno leto 2018 vsebuje postavko, ki bo Pentagonu dodelila bistveno višja sredstva za uporabo odprtokodne programske opreme, hkrati pa mu nalaga, da bo moral vsak program, ki ne nosi oznake zaupnosti ali pa je izdelan posebej za Pentagon, biti narejen na odprtokodni platformi.

Pentagon oziroma ameriško obrambno ministrstvo na prvi pogled nista organizaciji, ki sta programsko intenzivni. A potrebno je vedeti, da gre za največjega posamičnega delodajalca na svetu. Veliko njih sicer naokoli koraka v škornjih in nosi puške, a njihovo delo vključuje tudi poročila, informiranje, upravljanje s podatki in seveda upravljanje organizacije same, kar pa je informacijsko zelo intenzivno, varnostno občutljivo in drago. Pentagon si s tem obeta nižanje stroškov, hkrati pa povečanje stopnje varnosti. Varnosti? Seveda – Bob Gourley, ustanovitelj varnostno svetovalnega podjetja Cognitio je zadevo opisal z: »Kako bi Trojanci reagirali, če bi bil konj, ki so jim ga podarili Grki, steklen in bi lahko videli skozenj?«…

Več…

No Comments

Evropska unija in Evropsko združenje za prosto trgovino obljubljata podporo odprtokodnim rešitvam za e-upravo.

V Estoniji so se zbrali ministri iz 32 držav Evropske skupnosti in Evropskega združenja za prosto trgovino z namenom sprejetja Talinske deklaracije o e-upravi. Udeleženci konference so odprtokodno programsko opremo (OSS) opredelili kot ključen dejavnik za dosego ambicioznih načrtov, ki so si jih na področju e-uprave zadali do leta 2020.

Med sklepe so med drugim zapisali tudi zavezo k »aktivni uporabi odprtokodnih rešitev in odprtih standardov pri gradnji/prenovi informacijskih in komunikacijskih (ICT) sistemov in rešitev«. Pri tem je zelo pomembno dvoje – aktivna uporaba OSS bo vključevala tudi rešitve, ki jih EU razvija ali promovira na področju interoperabilnosti in standardizacije informacijskih procesov ter preprečevanje odvisnosti od ponudnika (vendor lock-in).

Več…

No Comments

Razvojniki novih portalov Evropske komisije (ec.europa.eu) hvalijo odprtokodna in standardna orodja za gradnjo spletnih rešitev

Razvijalci, ki načrtujejo in razvijajo novo generacijo spletnih strani in povezanih storitev in rešitev Evropske komisije (pod skupnim naslovom ec.europa.eu), hvalijo in priporočajo uporabo sodobnih odprtokodnih programskih orodij in gradnikov ter odprtih standardov .

Na interni IT konferenci evropskih institucij Digitec 2017, ki se je odvijala Oktobera v Luxemburgu, je skupina razvijalcev z internim imenom INNO Team predstavila njihov način uporabe sodobnih odprtokodnih in standardnih orodij. Primeri vključujejo označevalske jezike in orodja za strukturiranje podatkov, kot so Markdown, YAML in JSON, HTML5 in CSS3 ter repozitorij za programsko kodo GIT.

Več  …

No Comments